Občasno se nam vsem zgodil, da smo sami sebi čudni in ‘nenormalni’ ... ali, še huje, nam kdo reče, da nam manjka kakšen kolešček v glavi. A brez skrbi, nič nenavadnega ni v tem. Ljudje smo kup čudakov. In ravno tako bi moralo biti.
Verjetnost, da ste že ‘guglali’ naslednje stvari, so zelo velike: “Kdaj je normalen čas za odhod na spanje?”, “Je normalno, da se pogovarjam s psom?” “Je v redu, da spim z medvedkom?” A verjemite, da so vaša vprašanja nič v primerjavi s študijo z Yala, ki sta jo objavila Avram J. Holmes in Lauren M. Patrick.
Ugotavljata, da NORMALNO ne obstaja, ne za ljudi ne za njihove možgane. Optimalnost je v klinični nevroznanosti mit, saj so spremembe in raznovrstnost veliko bolj potrebne za evolucijski razvoj vrste. Njuna raziskava tako trdi, da ni univerzalnega optimalnega profila možganskega delovanja.
Ni pravilnega ali napačnega načina, kako biti človek. Normalno je relativno, saj je odvisno od časa, prostora in okoliščin. S primerom hot dogov znanstveniki to preprosto pojasnijo. Ali je normalno zjutraj pojesti 23 hot dogov?
Holmes pravi, da to, da oseba poje toliko hot dogov, še ne pomeni, da ima duševno bolezen. Upoštevati je treba tudi druge dejavnike. Vsaka vedenjska, psihološka ali nevrobiološka značilnost ni opredeljena kot dobro ali slabo. Kontekst, v katerem je oseba, starost, družbeno omrežje in okolje bolj močno vplivajo na opredeljevanje osebe in njenega ‘statusa’.
Holmes pravi, da poiščite psihiatrično pomoč, če se borite s svojo ‘čudnostjo’. Če pa ste popolnoma srečni, zdravi in produktivni v svoji čudnosti, kdo potem pravi, da je vaša ‘nenormalnost’ napačna?
Več informacij:
cell.com
