22 metrov in 11 centimetrov so dolgi lasje deklice Sierve Marie, katere krsto odprejo nekaj let po njeni smrti in z grozo ugotovijo, da njeni lasje še kar rastejo. Predstava, ki se razpenja med flamenkom in sodobnim plesom.
Zgodba deklice Sierve Marie – gre za motiv iz dela O ljubezni in drugih demonih kolumbijskega pisatelja, publicista in aktivista Gabriela García Márqueza – je navdihnila plesalko, koreografinjo in hispanistko Ano Pandur, ki se posveča proučevanju in raziskovanju flamenka. Marquezovo delo predstavlja izhodišče za plesnogledališko predstavo, »ki temelji na gibih flamenka, na konceptu magičnega realizma ter besedilih bluesa in flamenka, v ozadju česar je človek, ki si prizadeva za boljše življenje«, so zapisali v predstavitvi.
Avtorica Ana Pandur je k ustvarjanju privabila priznane ustvarjalce: kontrabasista Roberta Jukiča in kitarista Vita Marenčeta, gledališkega in filmskega režiserja Matjaža Latina, dramaturginjo Andrejo Kopač in koreografinjo Rosano Hribar. Predstava se razpenja med flamenkom in sodobnim plesom ter zrcali njuna razmerja, opozarja na moč nasilja in zanikanje svobode samostojnega odločanja o lastni usodi in telesu posameznika – kot so prepoved abortusa, razglašanje norosti, podpihovanje fanatizma. ”To so tisti demoni, ki s pomočjo magičnega realizma v romanu O ljubezni in drugih demonih Gabriela Garcíe Márqueza odslikavajo vlogo ženske, ki v določenih okvirih že stoletja ostaja nespremenjena. Travma, ki pripelje do katastrofe, je seštevek majhnih, na videz nepomembnih dejavnikov, in se nadaljuje tudi po smrti«.
