Razstrupljanje telesa je pomemben proces, ki pomaga k dobremu in fit počutju. Če ne prej, je poletni čas ravno pravi, da telo očistimo škodljivih snovi, ki so se nakopičile v telesu kot posledica nezdravega življenjskega sloga. Gremo v akcijo in razstrupimo telo!
Razstrupljanja se lotimo tako, da uživamo čim več ekološke hrane, sadja, zelenjave, z vlakninami bogatih žitaric, oreškov, rib, rastlinskih maščob, kavo pa zamenjamo z zelenim čajem. Izogibajmo se vsemu v uvodu omenjenemu, pa tudi predelani, predhodno pripravljeni in konzervirani hrani, ki vsebuje ogromno soli. Pri razstrupljanju imajo veliko vlogo antioksidanti, ki preprečijo nastajanje škodljivih prostih radikalov, ki poškodujejo celice. Med sestavinami za čas razstrupljanja strokovnjaki izpostavljajo papajo, acerolo, zeleni čaj in vlaknine. Papaja je vitaminska bomba in poživljajoč sadež moči. Vsebuje izjemne količine vitaminov A in C, ki sta močna antioksidanta, pa tudi številne druge minerale, vlaknine in encime. Acerola je supersadež, katerega vsebnost vitamina C kar za 32-krat presega tistega v pomaranči. Zato ima acerola pomembno vlogo pri razstrupljanju, saj pomaga telesu pri ustvarjanju glutationa, ta pa varuje celice in skrbi za presnovo. Zeleni čaj ima visoko vsebnost polifenolov, ki delujejo kot antioksidanti, in je v borbi s škodljivimi prostimi radikali do 100–krat močnejši od vitamina C. Topne vlaknine pa izboljšajo prebavo, kar pospeši izločanje škodljivih snovi. Dober vir topnih vlaknin je na primer oves, ki tudi preprečuje zaprtje.
Razstrupljevalni zmešanček za dobro jutro
Organsko pridelano mešanico papaje, acerole, zelenega čaja in vlaknin si vsako jutro zamešajmo v okusen razstrupljevalni smuti. V mešalniku zmešamo po eno skodelico koščkov zmrznjene ali sveže papaje, korenčkovega soka, pomarančnega soka, žličko sesekljanih svežih začimb ter vrečko Sensilab bioDETOX mix. Premešamo, da nastane gladek napitek, s katerim se razstrupljamo deset juter po vrsti.
Iz Wikipedije:
Papaja (znanstveno ime Carica papaya) je sladek, aromatičen južni sadež, ki na prvi pogled spominja na melono. Njeno ime izhaja iz karibske besede apapai. Začeli so jo gojiti v Mehiki, dandanes pa se pojavlja predvsem v tropskem in subtropskem pasu. Španski osvajalci so zaslužni, da so papajo spoznali tudi drugod po svetu, saj so jo že v 16. stoletju odpeljali na Filipine, od koder se je razširila po Aziji.
