Sam Altman, soustanovitelj OpenAI, je po presenetljivem odhodu znova zavzel položaj izvršnega direktorja, kar odpira novo poglavje sage zadnjega tedna, ki je bila polna zanimivih informacij. Kaj se pravzaprav dogaja in kaj nas lahko upravičeno skrbi?
Po dogodku DevDay so pri OpenAI odstranili nekatere omejitve in varovalke AI sistemov, kar je zagotovilo izboljšano delovanje ChatGPT. Številni uporabniki so opazili in poročajo, da se ChatGPT pri svojih nalogah zdaj manj moti in ne ustvarja več t. i. “kontrolnih” namernih napak. Te so sicer v preteklosti včasih jezile uporabnike, vendar so preprečevale “robotizacijo” določenih nalog. V praksi to pomeni, da bi ChatGPT lahko postal izjemno zanesljiv pri številnih nalogah, saj ne uporablja prejšnjih varovalk. Na primer pri pisanju člankov, kot je ta, ne bi ustvarjal namernih napak. Prej je ChatGPT namerno spreminjal številke in določene faktografske informacije, zaradi česar ga ni bilo mogoče slepo uporabljati, saj je potreboval človeški nadzor. Od DevDay dalje sistem kaže izjemno stabilnost in pravilnost, kar po mnenju mnogih omogoča revolucionaren preskok v možnostih uporabe.
Z možnostjo dodatnega ustvarjanja lastnih prilagojenih ChatGPT-jev pa lahko na njega zdaj naložimo lastno bazo znanja in informacij ter naredimo pravega pravcatega čarovnika znanja. To je spet svojevrstna revolucija, oziorma primerljiva sami predstavitvi ChatGPT pred dobrim letom dni. Custom ChatGPT tako postane vaš osebni pravni svetovalec, davčni strokovnjak, lektor in celo učitelj jezika, ki ga lahko sprogramirate z le nekaj kliki. Samo naložite mu PDF kazenskega zakonika, zakona o pravdnem postopku in v trenutku imate “svojega” digitalnega odvetnika za le 19,55 evrov mesečno.
V središču spora, ki je zaznamoval Altmanovo nedavno odstavitev in ponovno ustoličenje kot izvršnega direktorja OpenAI, je torej temeljno nesoglasje o hitrosti in načinu razvoja umetne inteligence. Ključni vidik spora se nanaša na Altmanov pristop k testiranju in uvajanju novih servisov ter storitev pri poslovanju Open.AI.
Altman zagovarja hitri razvoj in javno uvajanje AI, kar pomeni, da je naklonjen testiranju napredka v realnih okoliščinah in neposredno z uporabniki, namesto da bi se to dogajalo izključno v laboratorijskih pogojih. Ta pristop je osnovan na prepričanju, da je javno testiranje in stresno testiranje AI v realnem svetu ključnega pomena za izpopolnjevanje in varnost tehnologije. Altman meni, da lahko tako hitreje in učinkoviteje identificiramo in odpravimo težave ter izboljšamo AI. Altman, po domače povedano, ni za umetno inteligenco, na katero se človek ne bi mogel zanesti.
Nasprotno pa je del skupnosti, vključno z nekaterimi vodilnimi v OpenAI, izrazil zaskrbljenost, da bi takšen pristop lahko ogrozil varnost. Skrb je, da lahko hitro uvajanje nezadostno preizkušene AI tehnologije v javno uporabo privede do nepredvidljivih posledic, ki bi lahko bile škodljive. Ta skupina zagovarja bolj previden pristop, ki vključuje temeljito testiranje in razvoj tehnologije v kontroliranem laboratorijskem okolju, preden se ta sprosti širši javnosti.
Vsem je jasno, da ne gre toliko za tehnološke ovire, temveč predvsem za družbeno vprašanje vpliva umetne inteligence. Z avtomatizacijo procesov, ki je možna z odstranitvijo varoval, so namreč ogrožena številna delovna mesta, tudi v novinarstvu. Tam bi dnevno pisanje lahko bilo dodeljeno AI, ki ima dostop do obsežne zbirke podatkov in ne dela človeških napak. Seveda se tu poraja vprašanje nadzora nad to močjo, tudi na politični ravni, in šele na koncu vprašanje, ali je umetna inteligenca resnično nevarnejša za svet kot atomska energija, ki je prinesla tako slabo kot dobro.
Ta razkol v mnenjih glede najboljšega načina za razvoj in uvajanje AI je bil v središču nedavnega spora v OpenAI, ki je privedel do Altmanovega odhoda in ponovnega imenovanja za izvršnega direktorja. Razprava odraža širšo dilemo v AI skupnosti o ravnotežju med inovacijami in varnostjo, ko se tehnologija hitro razvija.
