Ali se kdaj sprašujete, ali obstaja možnost, da nikoli ne bi odrasli? Ali vas včasih prevzame hrepenenje po brezskrbnosti in svobodi, ki jo prinaša otroštvo? Morda ste že slišali za sindrom Petra Pana - poimenovan po literarnem liku, ki nikoli ni odrasel.
Sindrom Petra Pana je izraz, ki se uporablja za opis odrasle osebe, ki je čustveno in socialno nezrela. Gre za metaforo, ki temelji na konceptu ujetosti v otroštvo. Ime je dobil po dečku, ki ni nikoli odrasel, prvič pa ga najdemo v knjigi psihoanalitika Dana Keeleyja iz leta 1983. Zgodba govori o Petru Panu, dečku, ki živi v čarobnem kraju Neverland, kjer mu nikoli ni treba odrasti.
Ne glede na to, kako čudovito je, da vam nikoli ni treba plačati računov ali se dogovoriti za pregled pri zdravniku, je v življenju pomembno postati odgovorna odrasla oseba. Ljudje s sindromom Petra Pana se ponavadi izogibajo vsem obveznostim in odgovornosti, ki jih prinaša zrelost.
Izraz opisuje pojav odraslih, ki se starajo fizično, ne pa tudi čustveno. Kiley se je v svoji raziskavi osredotočil na moške, vendar se sindrom Petra Pana pojavlja tako pri ženskah kot moških. Odrasli s sindromom Petra Pana se izogibajo osebnim in poklicnim odgovornostim odraslosti, ker jim niso kos.
Značilnosti sindroma Petra Pana
1. Težave z dolgoročnimi načrti
Ti posamezniki raje »živijo za danes« in se malo zanimajo za dolgoročne načrte. Tako se obnašajo kot otroci ali najstniki, ki jim ni treba razmišljati dolgoročno.
2. Nezmožnost vzpostavitve dolgotrajnega razmerja
Nekdo s sindromom Petra Pana bo težko imel dolgoročno romantično razmerje. Njihov stil navezanosti je vse prej kot varen in ne morejo se čustveno zavezati. Kažejo znake čustvene nedosegljivosti, kot je nepripravljenost na definiranje odnosov ali nenehno menjavanje partnerjev. Niso dovolj čustveno zreli, da bi lahko vzpostavili globok intimen odnos z drugo osebo.
3. Zanašanje na druge ljudi, da skrbijo zanje
Za nekoga s sindromom Petra Pana je lahko značilno, da ostaja zelo odvisen od staršev ali družine. Ničesar ne morejo narediti, da bi jim kakorkoli smiselno pomagali ali da bi se resnično ločili od svojih družin. Uživajo, da za njih skrbijo drugi.
4. Brez zanimanja za osebno rast
Ko odraščaš, rasteš tudi kot oseba. A če je prisoten sindrom Petra Pana, potem ni razloga za odraščanje: ljudje s temi lastnostmi uživajo življenje kot najstniki in v tem ne vidite nič slabega.
5. Težko odločanje
Povprečen človek vsak dan sprejme ogromno odločitev. Je pomemben del zrelosti. Nekdo s sindromom Petra Pana pa se temu lahko izogne tako, da nekomu drugemu prepusti vodstvo. Ko se odločijo, so popolnoma ohromljeni.
6. Težave z denarjem
Nepremišljeno zapravljajte denar in imate druge finančne težave. Za nekoga s sindromom Petra Pana organiziranje in spremljanje osebnih financ ni pomembna naloga. Morda celo nekaj, čemur se izogibajo – dokler njihov račun nima minusa.
7. Izogibanje konfliktom
Oseba s sindromom Petra Pana je čustveno zrela kot otrok, ki ne zna izraziti svojih čustev in zavestno delati z njimi. Ko gre za konflikte in soočenja, se jim čim bolj izogibajo. Včasih bežijo pred realnostjo (igre, televizija, telefon, alkohol), včasih pa kot najstniki tolčejo po hišnih vratih.
8. Zanemarjanje gospodinjskih opravil
Njihovo stanovanje je kaotično, umazano in razmetano. Red jim ni pomemben, tako kot ni pomemben majhnemu otroku.
Kaj povzroča sindrom Petra Pana?
Nekateri strokovnjaki menijo, da sindrom Petra Pana povzročajo preveč zaščitniški starši. Starši morajo svoje otroke podpirati in vzgajati, nujno pa je tudi, da otrok pridobi samozavest, ki mu omogoča, da se postavi na svoje noge in se nauči prevzeti odgovornost. Ko otroci rastejo, se morajo naučiti spopadati s težavami in jih reševati.
Na drugi strani spektra pa so starši, ki zanemarjajo, ali zlorabljajo svoje otroke – strah in negotovost v odraščanju se lahko pri odraslem manifestirata tako, da nikoli ni prepričan vase in se boji narediti kaj narobe, zato se vsemu raje izogne.
