Prvi rojstni dan zmajevih mladičkov v Postojnski jami

Zmajčki iz Postojnske jame

Naraščaj iz postojnskega podzemlja je takoj zaslovel kot »zmajčki iz Postojnske jame« po legendi in ljudskem izročilu, ki ga je zapisal že Janez Vajkard Valvasor. Ves svet, tako laična kot strokovna javnost, je budno spremljal (in še vedno spremlja) razvoj ličink v posebnem jamskem laboratoriju, ki je zaradi uspešnega razvoja in števila preživelih zmajčkov – teh je 21 – deležen številnih pohval strokovnjakov.

Razvoj

Zmajčke so spremljali na poti od jajčec, embrijev in ličink – brez dokončno razvitih okončin, z veliko rumenjaka in brez sposobnosti samostojnega prehranjevanja – do mladih človeških ribic, ki danes merijo dobrih sedem centimetrov in plenijo kot pravi zmaji. Če so bili pred enim letom videti kot »pikčasti paglavčki«, so danes že popolnoma podobni odraslim človeškim ribicam. Telo in glava sta podaljšana, na sprednjih nogicah imajo po tri prste, na zadnjih pa po dva. Prešli so v mladostno obdobje, ki bo trajalo več let. Od staršev se razlikujejo samo po drobnih očeh, pigmentu, ki počasi že izginja, in velikosti. So miniatura odrasle človeške ribice in to podobo ličinke bodo ohranili do konca življenja.

‘SKRBNIKI ZMAJEV’ OPISUJEJO LETO 2016 KOT RAZBURLJIVO

30. januarja 2016 so na steklu jamskega akvarija pod Koncertno dvorano opazili prvo jajčece. Iz akvarija so takoj umaknili preostale človeške ribice, akvarij pa prekrili s temno tkanino, da bi imela mama zmajevka čim več miru za odlaganje. V naslednjih osmih tednih je samica v akvariju izlegla kar 64 jajčec. Od teh se je razvoj zarodkov nadaljeval v 22 jajčecih. Po izleganju prvega mladička 30. maja se je v približno mesecu in pol izleglo vseh 22 mladičev (14. julija se je izlegel še zadnji). Jajčeca so že pred izleganjem prestavili v poseben jamski laboratorij, da bi v veliki akvarij lahko vrnili preseljene človeške ribice, ličinkam pa zagotovili optimalne pogoje za razvoj. Mladički se še vedno uspešno razvijajo v laboratoriju, tako so v Postojnski jami veseli, da vse poteka tako, kot mora.

Življenje v jamah je počasno in umirjeno, a kljub temu razburljivo in takšno je tudi življenje mladih zmajčkov. Prvo leto je bilo bolj napeto, polno dogajanja, sprememb in hitrega razvoja. Zdaj se je vse malo umirilo in razvoj lepo poteka, ves čas pa jih skrbno spremljajo in beležijo vsak dogodek, ki bi lahko prinesel nova zanimiva spoznanja o življenju človeških ribic. V naslednjih letih bodo zmajčki izgubili oči, saj jih bo prekrila koža, prav tako bodo izgubili sivkast pigment in bodo postali popolnoma prosojni. Spolno bodo dozoreli v naslednjih 14 letih in živeli bodo vsaj 100 let – to so seveda naše želje. Srečno, zmajčki!