Dvaja ľudia majú až 99,9 percenta rovnakého genetického materiálu. No veľkú časť našej DNA nezdieľajú len ľudia. Šokuje vás, keď zistíte, s kým ste. Darwinova teória, že človek má viac spoločného s ľudoopmi ako s inými cicavcami, sa človeku v porovnaní s tým zdá celkom „mierna“.
Ste vedeli, da si ljudje DNK ne delimo zgolj z opicami, čeprav še danes težko priznamo, da smo si v tako tesnem sorodu z njimi. Naš zapis DNK se od šimpanzovega razlikuje le za okoli 1,6 odstotka, od orangutanovega le v 3,6 odstotka. A to ni več novica. Verjetno pa ne veste, da smo ljudje gensko podobni bananam! Koliko DNK si delimo s tem sadežem, prašiči, psi, kokošmi in mišmi, izveste v nadaljevanju.
Zaradi tako velike genske sorodnosti so psi koristni za preiskovanje številnih bolezni, ki prizadenejo tako človeka kot psa.
Človek ima 50 odstotkov DNK enakega kot banana.
Nekoč smo bili banane in ljudje eno in isto, zaradi evolucije pa si danes delimo ”le” še 50 odstotkov DNK. Kar je še vedno precej veliko, se vam ne zdi?
Človek ima 65 odstotkov DNK enakega kot kokoš.
Medtem ko si s pticami ne delimo kaj dosti DNK-materiala, pa si s kokošmi delimo kar 65 odstotkov genov. Smo zato, ker jih uživamo, kanibali?
Človek ima močno podoben DNK kot prašiči.
Ljudje znamo biti včasih pravi ‘prasci’ in ‘prašiči’, ko gre za manire, a povezava med ljudmi in prašiči je velika ne le na metaforični ravni, saj si delimo tudi velik del genskega zapisa.
Človek ima 90 odstotkov DNK enakega kot miši.
Ste se kdaj spraševali, zakaj so pri laboratorijskih poskusih miši vedno poskusni zajčki? Zato, ker si z ljudmi delijo večji del genskega zapisa.
Človek ima 84 odstotkov DNK enakega kot pes.
Bi uganili, da smo ljudje v genskem sorodstvu z bananami in psi? Miši in prašič da, toda sadež in človekov najboljši prijatelj? To pa ne!
