Več kamer pomeni več lukenj. Več lukenj pa pri nekaterih uporabnikih nima ravno blagodejnega učinka.
Zadnje čase je nekaj povsem normalnega to, da zmorejo naši telefoni fotografirati od zelo blizu ali pa od zelo daleč. Vse te fotografske leče je treba nekam umestiti in oblikovalci se problema lotevajo na različne načine. Apple je tako na svoji letni konferenci razkril novo zastavanošo, iPhone 11 Pro. Ta se sicer od predhodnikov ne razlikuje pretirano, je pa največ sprememb vidnih na zadnji strani, na njegovem hrbtu. Tega namreč krasijo tri kamere s posodobljenim algoritmom obdelave fotografij.
Večina uporabnikov spleta se rado poheca na račun lukenj na telefonih, kot recimo s kreativnimi ozadji za Samsungovo linijo Galaxy S10. Nove kamere iPhona 11 Pro recimo primerjajo s kuhališčem. A nekateri se tovrstnih lukenj ravno ne veselijo najbolj. Ravno te tri kamere sprožajo pri ljudeh t.i. tripofobijo ali strah pred manjšimi luknjami. Ljudje, ki trpijo za tovrstno fobijo, imajo tako ob pogledu na tovrstne luknje (pore na koži, luknje nepravilnih oblik …) zelo neprijetne občutke, zaradi katerih do tri dni ne morejo zapustiti stanovanja!
The #iphone11 needs a trypophobia trigger warning pic.twitter.com/3Q80yfpd5Q
— Steven Greenstreet ❌ (@MiddleOfMayhem) September 10, 2019
Tripofobija v strokovni literaturi
Čeprav tripofobija trenutno ni na seznamu Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj, prispevek iz leta 2018 nakazuje, da bi lahko bila tripofobija povezana z anksioznostjo oziroma tesnobnostjo. V študiji iz leta 2013 so prišli do zaključka, da skupek manjših lukenj (kot jih na primer najdemo v švicarskih sirih ali v satju), ki pri ljudeh spodbudi tako močan nagonski odziv, nosi presenetljivo podobnost s potencialno nevarnimi živalmi. Zato študija namiguje, da tripofobija morda izvira iz prirojenega nagona, ki človeško telo opozori na nevarnost. So pa kasnejše raziskave pokazale, da naj bi bila tripofobija, ki prizadene približno 16 odstotkov prebivalstva, dejansko odpor do nečesa, ne pa strah. Tako so v raziskavi iz 2017 ugototovili, da je tripofobija povezana z močno občutljivostjo na gnus. In po raziskavi sodeč gnus temelji na želji, da se izognemo bolezni. To pa je v primeru tripofobije smiselno, saj nekateri paraziti in nalezljive bolezni spominjajo na slike in predmete, ki sicer pri ljudeh sprožijo napad tripofobije. Intenziven gnus, kot temeljni vzrok za tripofobijo, prav tako pojasnjuje, zakaj ljudje ob napadu poročajo o srbečici vsakič, ko vidijo drobne luknje.
Če torej fotografiramo prijatelja z novim iPhonom in bo temu ob tem postalo postalo slabo, se mu zelo verjetno gnusi naš nov telefon. Kot švicarski sir luknjastih naprav je na trgu precej in iPhone 11 je v primerjavi z njimi še dokaj soliden. Med hujšimi sta recimo Nokia 9 PureView in fotoaparat Svetlo L16.
Pomembno pa se je zavedati, da ima lahko tripofobija velik učinek na posameznikovo kvaliteto življenja, a je ozdravljiva. Za omenjeno fobijo naj bi bilo najbolj primerno izpostavljanje stresorjem tako dolgo, dokler možgani tega ne zaznavajo več kot stresor. Prav tako naj bi pri premagovanju tripofobije pomagali kognitivno-vedenjska terapija (terapevt pomaga klientu pri razumevanju njegovih težav ter spreminjanju miselnih in vedenjskih vzorcev, ki te težave ohranjajo) in tehnike sproščanja.
