Mnoho ľudí verí, že budú šťastní, keď budú úspešní vďaka tvrdej práci, je to naozaj tak? Vedci tvrdia, že úspech často závisí od pocitu šťastia, teda – nadšenie, radosť a veselosť je to, čo podporuje úspech na pracovisku.
Srečni ljudje so bolj zadovoljni s svojim delom in prejemajo več podpore sodelavcev in boljše ocene uspešnosti nadrejenih.
Strokovnjaki pravijo, da takšni ljudje pustijo boljši vtis in s tem nezavedno vplivajo na to, kako jih ljudje gledajo in doživljajo – bolj srečni kot so – boljši vtis pustijo.
Neka študija je ocenjevala produktivnost zavarovalnih agentov in izkazalo se je, da bolj, ko so bili pozitivni, bolj uspešni so bili. Prodali so kar do 37 odstotkov več zavarovalnih polic, kot manj pozitivni sodelavci.
Izkazalo se je tudi, da imajo srečni zaposleni boljši dohodek, manj odsotnosti z dela in niso nagnjeni k odpovedi, kakor tisti, ki se na delovnem mestu počutijo nesrečne.
Druga študija je pokazala, da je bolj verjetno, da bodo srečni 18-letniki hitreje našli službo in se ukvarjali s prestižnejšimi in bolj zadovoljivimi službami, kakor drugi.
Kaj je na prvem mestu – sreča ali uspeh?
Strokovnjaki priznavajo, da je na koncu dejansko težko odgovoriti na vprašanje – kaj je na prvem mestu, sreča ali uspeh?
Na primer, nekateri zelo znani in uspešni ljudje niso bili veseli in optimistični. Zgodovina kaže, da lahko tudi depresivni posamezniki, kot sta Abraham Lincoln in Winston Churchill, dosežejo neverjetne podvige.
Tako negativna kot pozitivna čustva so prilagodljiva situacijam. Je čas, ko ste žalostni, in čas, ko ste srečni. Vse to so običajna in sprejemljiva človeška čustva, ki le še enkrat potrjujejo, da smo vsi samo ljudje s čustvi.
Filozof Bertrand Russell je leta 1951 dejal nekaj, kar lahko to temo strne v dva stavka: “Dobro življenje, kakršno si predstavljam, je srečno življenje. Ampak mislim, da če boste dobri, boste srečni. Mislim, da če boš srečen, boš v redu.”
