V 1899 so še vozili z brki in cilindrom. Zdaj pa… Škoda se vrne v dvokolesno prihodnost z električnim café racerjem Škoda Slavia B, ki bolj diši po umetnosti kot po bencinu. Ampak počakaj, to še ni vse.
Prijatelji starih časov in digitalnih sanjačev, pripravite se. Škoda, tista simpatična gospa iz Mlade Boleslave, je šla globoko v svoj družinski album in izbrskala Škoda Slavia B – motor, s katerim sta Laurin in Klement konec 19. stoletja elegantno lomila srce cestam in, verjetno, tudi kakšni gospodični.
Zdaj pa – bum! Leta 2025. Francoz po imenu Romain Bucaille, ki običajno brusi robove na karoserijah Škodinih avtomobilov, je dobil domišljijski izliv in oblikoval nekaj, kar zgleda kot križanec med skulpturo in motorjem. Električni koncept, ki se ne sramuje svojih korenin. Nasprotno – jih dvigne na piedestal in jih osvetli z neonsko lučjo.
Duhovi preteklosti v ogljikovih vlaknih
Slavia B koncept ne poskuša biti še en motor v vrsti. Ne, tole je dizajnerski manifest. Osrednji del, kjer bi včasih brnel motor z vsemi 1,25 konjske moči, je zdaj praznina – zenovsko svetišče, kjer lebdi logotip “Laurin & Klement”. Genialno. Minimalistično. Skoraj že meditativno.
Motocikel ima “vertikalni rez” – to je tista črta, ki deli stroj na sprednji “zdaj” in zadnji “takrat”. Zadek s sedežem, ki lebdi nad zadnjim kolesom kot kaskader brez varnostne mreže, in s torbico, ki jo vidiš samo še v westernih, zaključuje to dvokolesno pesem.
Tehnične specifikacije: Zen in umetna skrivnost
Koliko konjev? Ne vemo. Koliko kilometrov z enim polnjenjem? Ššš… skrivnost. Zmogljivost? Umetnost ne potrebuje številk. Kar vemo je to, da Slavia B ni tu zato, da bi prehitevala Tesle ali se merila z Ducatiji. Ne, Slavia je tu, da te ustavi. Da pogledaš. Da zavihaš obrv in rečeš: “Škoda, kaj delaš ti?”
Zaključek: Škoda, da tega ne moreš kupiti
Če bi danes Laurin in Klement vstala iz svojih grobov, bi verjetno vprašala: “Kje se tole kupi?” Ampak odgovor je žal: nikjer. Za zdaj. Škoda Slavia B je koncept. Mogoče bo ostala le kot razglednica iz paralelne dimenzije, kjer so motorji tišji od misli in kjer industrijski dizajn hodi po modni pisti.
Ampak vseeno – to je zgodba o drznosti. O tem, kako se lahko znamka, znana po Octaviah in Superbih, prelevi v nekaj, kar bi zlahka viselo v muzeju moderne umetnosti. Ali pa se peljalo mimo vas, medtem ko se vi še vedno čudite, ali je bil to res motor. Ali pa vizija.
