Začniva pri koncu. Nagrade strokovne javnosti pomenijo največ in so motivacija za delo naprej. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Nagrade so vedno super. Pomenijo potrditev, da si na pravi poti in da so drugi opazili tvoje delo. še bolje
Začniva pri koncu. Nagrade strokovne javnosti pomenijo največ in so motivacija za delo naprej. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Nagrade so vedno super. Pomenijo potrditev, da si na pravi poti in da so drugi opazili tvoje delo. še bolje je, če so vezane na sredstva, ki ti omogočajo lažje delo v prihodnosti. Trenutno imam ravno tu največje probleme. Pri organizaciji produkcije potrebuješ sredstva in ponavadi vse financiraš že leto vnaprej, preden se začnejo stvari vračati. V prihodnosti si želim oblikovati pletenine za kakšnega slovenskega oblikovalca in seveda čim prej dokončati kolekcijo. Se pa okoliščine sproti hitro spreminjajo, prav tako načrti.
Študiral si na Dunaju na akademiji za uporabno umetnost. Zakaj Dunaj?
Na Dunaj sem si želel že od malih nog. Moj oče je bil mnenja, naj vsaj izberem študij, ki ga pri nas ni. Tako, čisto naključno sem se odločil za modno oblikovanje. Sprejemni izpiti so trajali ves teden in od 120 prijavljenih, sem bil med štirimi sprejetimi študenti. Sicer je bila moja prva želja študij umetnostne zgodovine in sem na Dunaju iskal fakulteto, ki bi ponujala odlična predavanja s tega področja.
Vrnil si se v Slovenijo, kjer modno oblikovanje ni tako razvito kot pri naših sosedih. Zakaj?
Vrnil sem se predvsem zaradi prepričanja, da mi Slovenija lahko ponudi boljše osnovne pogoje ustvarjanja. Skoraj nikjer na svetu ni tekstilne industrije v radiju 50 km, tako kot pri nas. Volna, usnje, tekstil – vse je na dosegu roke. Manjša težava je v tem, da te velika podjetja le s težkim srcem spustijo zraven. Svetla izjema je Pentlja P, ki mi pomaga že od vsega začetka. Sprva kot moj pokrovitelj, sedaj pa poteka sodelovanje obojestransko. Takšen način sodelovanja podjetij in mladih dizajnerjev se mi zdi res prava rešitev, ki bi lahko tekstilno industrijo pripeljala na zeleno vejo. Mislim, da je največji kapital dizajn in ne dizajnerji, ki jih je povozil čas, denarna pomoč države ali menjavanje vodstva. Veliko se govori o povezovanju univerz in podjetij. Ne zdi se mi, da je bilo kaj narejenega na tem področju.
Misliš, da je mogoče od modnega oblikovanja v Sloveniji dobro živeti?
Mislim, da ja. Ko smo pripravljali razstavo Fresh, ki je želela prikazati sodobno slovensko modno oblikovanje, je bil največji problem ta, koga povabiti in koga ne. Za državo s tako majhnim trgom, kot je Slovenija, se mi zdi 18 profesionalnih modnih oblikovalcev izredno veliko. Je pa zanimivo, da so le redki, ki ne delajo unikatnih oblačil. Področju “pret-a-porter” oblačil bi bilo potrebno nameniti veliko kapitala, da bi lahko slovenski oblikovalci razvili produkcijo pod lastno blagovno znamko.
Dve stvari, ki ju imaš rad pri modnem oblikovanju?
Hitrost in mir. Oblikuješ sam, nato pa vse poteka izredno hitro. Veliko število ljudi je v igri, ki te na koncu pripelje do kakovostnega izdelka.
Kaj te navdihuje?
Vse, kar se dogaja okoli mene: finančna kriza ali prijeten vonj nekoga, ki se pripelje mimo mene na kolesu. Trenutno so to stvari, ki se hitro premikajo: hitrost avtomobila, pot letala, spust s kolesom. Vedno, ko se mi zdi nekaj zanimivo, si okrog tega ustvarim nekakšno polje čustev, in če ta čustveni odnos do stvari še kar traja, je to odličen znak, da je pred mano tema, iz katere lahko ustvarjam. Trenutno me navdihuje hitrost.
Komu so namenjena tvoja oblačila?
Preden pričnem z novo kolekcijo, si vedno v glavi vizualiziram žensko, za katero delam: velika, majhna, temna ali svetla. Ima kakšno posebnost? Zelo pomembno vlogo igrajo lasje. Super se mi zdi, ko kasneje vidim, da stranka dejansko ustreza tej moji predstavi in ponavadi ji. Mislim, da se stranka v oblačilih vedno najde sama.
Katere so značilnosti tvojega oblikovanja?
Pri oblikovanju oblačil me vedno najbolj zanimajo razmerja, proporci. Krojenje je del procesa, ki mu dam največ poudarka. Kako, kje bodo prišle roke? Vedno rad spreminjam zunanji videz oblike telesa. Sicer včasih to ni vidno takoj na prvo žogo, ko pa dekle obleče kos, se hitro vidi, da so ramena drugje ali da je vrat daljši. Barve in materiali niso nikoli ključnega pomena pri gradnji oblike. Pri izbiri materiala mi je bolj pomembno, da je kakovosten in izdelan čim bolj v skladu z družbenim in naravnim okoljem.
Je modno oblikovanje že vzpostavilo po – dobo čisto zaresnega poklica?
Jaz svoje delo, poklic, jemljem popolnoma resno. Mislim, da je odnos oblikovalca do poklica najpomembnejši. Kar si mislijo drugi je dejansko popolnoma vseeno. Eni nas vidijo kot umetnike, drugi, kot obrtnike. Dejansko je zadeva čisto preprosta. Ne gre za nek kreativni preblisk sredi noči, ki te navdihne in narediš kolekcijo. Zjutraj vstaneš, si ob 7. uri že v tovarni, kjer delaš do 15. ure. Domov prineseš majhno serijo vzorcev in nadaljuješ z risanjem, …
Kaj trenutno pripravljaš in kje v mestu lahko dobimo tvoje izdelke?
Moji izdelki so na voljo v Squatu pri Križankah v Ljubljani, prav tako v Mariboru v Kobbu. Trenutno pripravljam kolekcijo za zimo 2009/10. Glavne teme bodo dinozavri, potovanja in ljubezen. Prav tako pripravljam mesec avstrijskega modnega oblikovanja v Ljubljani.
S kom bi si želel sodelovati in koga bi želel obleči?
Če imaš v mislih slovensko estrado, imam do tega malo zadržan odnos. Nikoli ne bi oblekel znane osebnosti, ki mi ne zaupa. Enako seveda velja, če mi ne bi bila všeč. Svetlana Makarovič bi verjetno predstavljala odličen izziv.
