Srečni ljudje živijo dlje: dobri geni so pomembni, ampak veselje in sreča sta pomembnejša

Ste vedeli, da srečni ljudje živijo dlje in bolje? Po zadnji študiji sodeč, se bolj splača vlagati v srečo, kot v raven holesterola.

Srečni ljudje živijo dlje kot nezadovoljni – in po zadnji študiji sodeč, so tudi bolj zdravi. Študija o razvoju odraslih, ki so jo izvedli na Harvardu, je namreč postregla z zanimivimi rezultati.

Od leta 1938 so raziskovalci skozi vse življenje spremljali 724 moških, zdaj pa preučujejo 1300 otrok teh udeležencev. Študija je bila zelo zapletena, saj je spremljala podatke prek podrobnih zdravstvenih kartotek in na stotine osebnih razgovorov in vprašalnikov. Vsa dognanja so objavljena v knjigi The Good Life, ki sta jo napisala soavtorja raziskave dr. Robert Waldinger in dr. Marc Schulz.

Dr. Waldinger, ki je tudi psihiater v Splošni bolnišnici Massachusetts in profesor psihiatrije na medicinski šoli Harvard, je z Reades’s Digest delil nekaj stvari, ki so ga pri študiji najbolj presenetile.

Preveri tudi

Osebna rast

Ko se ljubezen spremeni v bolečino: Zakaj vedno ranimo tiste, ki jih imamo najraje?

Prva stvar, ki jo lahko po njegovem mnenju naredite za izboljšanje svojega zdravja, je, da negujete in ohranjate tesne medsebojne odnose. Tisti 50-letniki, ki so poročali o dobrih medsebojnih odnosih, so bili tudi na stara leta neprimerljivo bolj zdravi. Pravzaprav so bili tesni medsebojni odnosi boljša napoved splošnega zdravja kot IQ, družbeni razred, številke na bančnem računu ali genetika.

Srečni ljudje živijo dlje: medsebojni odnosi

Po raziskavi sodeč dobri medsebojni odnosi zmanjšajo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Prav tako zmanjšajo nivo krvnega tlaka in okrnijo možnosti za pojav srčne kapi in kroničnih bolezni. Poleg tega vplivajo tudi na boljše kognitivno zdravje na starost in okrepijo vaš imunski sistem. Ključno je, da odnosi močno pomagajo pri obvladovanju stresa.

Večina knjige se osredotoča na odnose, dr. Waldinger pa je delil tudi nekaj svojih lastnih navad, ki so posledica dognanj v knjigi. Vsako jutro se odpravi na sprehod (3-4km), dvakrat na teden pa se loti treninga z utežmi. Dnevno meditira, medtem ko se le malo zadržuje na družbenih omrežjih (pa še to bolj za komunikacijo z drugimi). Velikega pomena je tudi to, da mu družbo delajo hišni ljubljenčki, prav tako pa se izogiba multitaskingu (raje se čuječe osredotoči na nalogo).