Stopite iz cone udobja in se zazrite v vaš partnerski odnos. Kaj vidite?
Ko smo v toksičnih odnosih, dejansko nikoli ne vemo, da so strupeni. Vse te situacije, prepiri in čustveno izsiljevanje se nam zdijo povsem običajni. Šele, ko se oddaljimo od te zveze, vidimo širšo sliko. In ta sploh ni lepa. Zazremo se v to sliko, ki naj bi nam obujala spomine, prebudila čustva, vzbujala nostalgijo. Gledamo jo od daleč iz varnega zavetja in se zavemo, da je ni vredno ohranjati in da v nas ne prebudi ničesar drugega kakor gnus. Tedaj v sebi začutimo svobodo. Sprašujemo se, kako je mogoče, da se nismo prej zavedali, v kaj se spuščamo.
Poglejmo si seznam toksičnih navad, ki nam je lahko v pomoč, da se nam to več ne zgodi!
Pričakovanje, da bo partner popravil tisto, kar je nekdo drug zlomil
Čustvene rane ne prihajajo samo od nekdanjih partnerjev, lahko so iz otroštva ali si jih ustvarite sami. Kolikokrat ste partnerju rekli, da vam ne posveča dovolj pozornosti, ko ga najbolj potrebujete, da premalo sočustvuje, ko imate slab dan? In ne samo, da obtožujete njega, temveč tudi istočasno v sebi ustvarjate nezadovoljstvo, ki ne izgine zlahka. Ste nezadovoljni, nervozni in v tistem trenutku spet iščete podporo partnerja – začarani krog.
Pomembno se je naučiti, da ste sami odgovorni, tako za svojo srečo kot za svojo žalost. Ne morete pričakovati, da bodo drugi ljudje prevzeli to breme nase. Prav je, da iščete čustveno podporo, ne pa da nekomu nalagate čustveno obveznost. Nihče vas ni dolžan osrečevati, če tega sami niste sposobni.
Na svojega partnerja gledate kot na svojo drugo polovico
Življenje ni roman. Potrebovali ste dneve in leta, da ste postali to, kar ste: človek, ki mu je mar do samega sebe, ki se dvigne, ko pade, ki ni preproga drugim. Tisti, ki je kljub vsemu še vedno nesebičen. Človek, ki je sposoben, pameten, uspešen, pa vendar prizemljen. Kako lahko potem, ko se zaljubite, rečete, da prej niste bili celi, da vas je nekdo sestavil?
To ni dobro. Takšen odnos lahko pripelje do tega, da ste v razmerju popolnoma odvisni od partnerja. In če iz njega odidete, ali res niste več popolni? Ste, ker vaš partner ni vaša druga polovica, ampak vaš spremljevalec.
Mislite, da je prepir značilnost strasti.Mislite, da je prepir značilnost strasti
Ni. Življenje ni opera. Ne držijo besede, da čim glasnejši je ton, tem večja je ljubezen. Prav tako ne drži, da pomiritveni spolni odnosi opravičujejo prepir. Strast, ki izhaja iz konflikta, je globoko zakoreninjena v težavah, kot so nezrelost, težave s komunikacijo in včasih celo v sadizmu.
Ne preimenujete prepirov, ki povzročajo resnične težave, v temperament. Če v odnosu čutite vedno več jeze, frustracij, nemira, napetosti, ta preprosto ni več vreden vaše ljubezni. Če ste si preveč različni, včasih ljubezen ni dovolj. In včasih to preprosto ni ljubezen.
Verjamete v sorodne duše
Ana in Matej sta morda sorodni duši, ker sta del romana, ki ga je nekdo napisal, toda v resničnem življenju takšno prepričanje v odnose vnaša neskladje. To ne pomeni, da ne boste našli nekoga, ki bo za vas popoln, ali ki vas bo ljubil bolj, kakor ste si zamišljali. To samo pomeni, da nikogar ne bi smeli primerjati z mitom sorodnih duš. Duše se najdejo, ne pa rodijo.
