Skräckfilmer har använt intressanta metoder för att skrämma människor sedan starten. Det hela börjar förstås med bild och ljud, men teknikerna förändras beroende på regissörer och tiden då filmen gjordes.
Tako je že v filmu Them! (1954) ljud orjaških insektov pognal strah v kosti gledalcev, še preden so ti sploh videli omenjene pošasti. V drugi izvedbi Invazije tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978) je režiser Philip Kaufman med hjälp glasbene podlage och posebnih zvočnih učinkov, ki jih je snoval z umetnikom Benjaminom A. Burttom, ustvaril prizor rojevanja vesoljcev, ki je postal še toliko bolj strašen.
Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978):
To je mogoče prepoznati tudi v filmih Johna Carpenterja, ki je že v Noči čarovnic (Halloween, 1978) uporabil prepoznavno glasbeno podlago, ki je bila ustvarjena s pomočjo sintesajzerjev. Podobne trende lahko opazimo tudi v nekaterih drugih njegovih filmih, kot sta Megla (The Fog, 1980) in Napad na policijsko postajo (Assault on Precinct 13, 1976). Pri Noči čarovnic je mogoče opaziti tudi gibanje kamere, ki mirno ujame duh mirnega predmestja in da občutek, kot da ga nekdo na skrivaj opazuje. To je pomešano z mnogimi posnetki iz perspektive morilca, kar doda še dodaten občutek nemira med ogledom filma.
Halloween (Halloween, 1978):
Povsem obratna pa je situacija pri Osmem potniku (Alien, 1979) Ridleyja Scotta. Ta je minimiziral uporabo glasbe in se zanašal na tovarniške zvoke, ki so se lepo zlili s scenografijo filma. Hkrati je tudi uspešno prenesel temo tišine, ki jo lahko povežemo z vesoljem in tudi udarnim promocijskim citatom filma: ”V vesolju te nihče ne sliši kričati.”
Åttonde passagerare (Alien, 1979):
Mnogi filmi pa ne združijo zvoka in slike v povsem naravnem slogu. Pod kožo (Under the Skin, 2013) je lep primer tega, saj je režiser Jonathan Glazer ob pojavi prelepe Scarlett Johansson fullständigt zapeljal gledalce, a hkrati je te podobe pospremil z daljšimi kadri in neobičajnimi zvočnimi učinki, ki jih spremi prav posebna glasbena podlaga skladateljice Mice Levi.
Pod kožo (Under the Skin, 2013):
Čeprav so grozljivke nemalokrat podcenjene, se v mnogih filmih skriva konst, ki presega poceni trike, kot je tisti, ko mačka nenadoma skoči glavnemu junaku pred obraz in prestraši tako njega kot gledalca.
