V razmerju se velikokrat zgodi, da na plano pridejo nezdravi vzorci iz našega otroštva. Ker smo se takrat naučili, da je določen način vedenja pravilen, ga v odraslem življenju posnemamo, kar ima lahko na našo zvezo lahko izjemno negativen vpliv. In eden izmed zelo pogostih negativnih vzorcev je žrtvovanje, torej konstantno dajanje, ne da bi prejemali. Pozanimali smo se, kako tako vedenje izgleda in kako začaran krog prekiniti.
Naše otroštvo ima na razmerja v odraslem življenju izjemno močan vpliv. Če so bila naša zgodnja leta polna veselja, sočutja in brezskrbnosti, imamo največ možnosti, da bomo ta čustva doživljali tudi v odraslem življenju. Vendar pa veliko ljudi iz otroštva prinese travme, ki jih po navadi spremljajo tudi negativni vedenjski vzorci.
Eden najpogostejših vzorcev je žrtvovanje v zvezi, ki morda na prvi pogled izgleda kot radodarnost in vestnost, na dolgi rok pa nosi negativne posledice, ki lahko vodijo do toksičnega razmerja.
Kaj je žrtvovanje v razmerju?
Žrtvovanje v razmerju se kaže tako, da eden od partnerjev prevzame vlogo tistega, ki vedno daje, v zameno pa prejme veliko manj. Ta oseba se strinja z vsako partnerjevo željo, četudi v sebi občuti neodobravanje ali sram. Partnerja za pomoč nikoli ne prosi: iz otroštva se je namreč naučila, da tako dejanje kaže na nemoč. Tudi časa zase si ne vzame: za to ima namreč prevelik občutek krivde.
Žrtvovanje v zvezi ima na dolgi rok negativen vpliv zato, ker se oseba, ki vedno daje, kmalu počuti preobremenjeno in neslišano. Ker v sebi verjame, da je ljubezen pogojena s tem, koliko bo partnerju ponudila, živi v konstantnem strahu, da zanj ne bo dovolj.
Zveza, v kateri nekdo trpi, seveda zdrave prihodnosti nima, zato je zelo pomembno, da tako vedenje prepoznate in ga premagate.
Kako z žrtvovanjem prenehati?
Če imate občutek, da ste prevzeli vlogo tistega, ki vedno daje, vam svetujemo, da za to najprej poiščete vzrok. Veliko ljudi se tako obnaša, ker so bili v otroštvu prisiljeni prevzeti vlogo starša in skrbeti za svoje brate, sestre ali celo starše. Nekateri so ta vzorec prevzeli tudi zato, ker so od staršev ljubezen prejeli le takrat, ko naj bi si to “zaslužili”.
Pomembno je, da se zavedate, da tak način vedenja ni bil pravičen in da vam sebe in svojega življenja ni treba popolnoma podrediti partnerjevemu, da bi prejeli njegovo ljubezen. Zdrava zveza je enakopravna: oba partnerja si morata med seboj pomagati in čustvom drug drugega prisluhniti.
Zato bodite pozorni na svoje občutke in se potrudite, da jih boste na nežen način delili s partnerjem. Če se očutite preobremenjene, mu to, namesto da bi do njega gojili zamere, zaupajte. Bodite pozorni tudi, da boste poskrbeli za lastne potrebe. Temelj zdrave zveze je, da sta oba partnerja srečna tudi pri sebi, zato se ne počutite krivih, če si vzamete čas zase. Prav tako vam krivde ni treba občutiti, če partnerju kdaj rečete “ne”. Če se s katero od njegovih želja ne strinjate oz. ste preutrujeni, da bi se lotili nekega opravila, mu to povejte: zavedati se morate, da je skrb zase daleč od sebičnosti.
Pomembno je tudi, da v odnosu vadite postavljanje zdravih meja in da pridete do spoznanja, da ljubezen ni pogojena z nenehnim dajanjem. Partner, ki vas zares ljubi, od vas ne bo pričakoval, da zanj poskrbite za ceno lastnega zdravja.
Vadite tudi prejemanje. V razmerju je povsem normalno, da partner pomaga tudi vam in ni razloga, da bi, ko ga za pomoč zaprosite, občutili krivdo. Vedeti morate, da si zaslužite ljubezen in človeka, ki vam bo pripravljen stati ob strani in ki mu bodo vaša čustva pomembna.
