Riž se ne sprime sam od sebe. Nekaj v postopku gre narobe. Vedno. Ali voda, ali toplota, ali napačen trenutek. Ena sestavina lahko to ustavi. Brez zapletov, brez kuharskih mitov.
kuhanje
Lesena žlica je eden tistih predmetov, ki v kuhinji obstaja skoraj neopazno. Ne zahteva pozornosti, ne izstopa, a je vedno pri roki. V svoji preprostosti nosi idejo topline, domačnosti in tradicije, hkrati pa odpira presenetljivo sodobno vprašanje: ali je v času sterilnih površin, tehnoloških materialov in nenehnega poudarka na higieni še vedno primerna izbira? Prav v tem nasprotju med čustvom in razumom se skriva njen čar – in njena dilema.
Ali je mogoče krompir skuhati v krajšem času, ne da bi pri tem izgubil obliko ali postal preveč razkuhan? Zakaj se nekaterim posameznikom uspe brezhibno kontrolirati teksturo, drugim pa se krompir razpade, kljub enaki vrsti in podobnem času kuhanja?
Kako kuhati hrenovke, da niso niti gumijaste niti razpokane kot balon na otroškem rojstnem dnevu. Presenetljivo veliko ljudi misli, da je dovolj vrela voda in malo čakanja — a znanost kuhanja hrenovk je precej bolj občutljiva, kot bi si mislili. Pravi čas kuhanja hrenovk lahko pomeni razliko med povprečnim prigrizkom in tistim popolnim “sočno–mehkim” ugrizom, ki ga iščemo od otroštva naprej.
Zakaj je omleta v restavraciji vedno tako lahka, zračna in nežno kremasta, doma pa pogosto pretežka ali preveč zapečena? Kako profesionalnim kuharjem uspe doseči tisto popolno ravnovesje med mehko teksturo in polnim okusom? Odgovor se skriva v povsem preprostem, skoraj banalnem triku za najbolj puhasto omleto.
Ah, jesen. Tisti letni čas, ko si nadenemo puhasto odejo, vklopimo TV in se pretvarjamo, da smo del skandinavske minimalistične reklame za hygge. In kaj manjka v tem prizoru? Seveda – skodelica vročega čaja. Najraje domačega, iz šipka, mete, kamilic ali tistega čudovitega nabora, ki smo ga poleti »čisto spontano« nabrali na planinskem izletu (in potem pozabili v kuhinjskem predalu).
Zakaj je hrana včasih kljub vsem sestavinam brez okusa? Je krivo premalo soli – ali napačen trenutek, ko je bila sol dodana? Kdaj soliti juho, testenine, zelenjavo ali meso, da bo okus zares zaživel?
Da, prav ste prebrali. Aluminijasta folija – tista ista, ki jo običajno uporabljate za zavijanje sendviča ali pečenja krompirja – zdaj osvaja novo kuharsko sceno. In menda to počnejo celo premožni. Saj veste, če je dobro za milijonarje, potem mora imeti nekaj na sebi, kajne?
Čudite se razliki med rumeno, belo in rdečo čebulo? Niste edini! Če mislite, da je čebula pač čebula in da je vseeno, katero uporabite za omako bolognese, burger ali guacamole, potem se vam obeta kulinarično razsvetljenje. Različne vrste čebule imajo namreč povsem različne okuse, teksture in kulinarične talente. Vsaka ima svojo osebnost – nekatera je dramatična diva, druga nežna spremljevalka.
Pozabi na blatne roke in boj z lončnicami – nova doba vrtnarjenja je tu. V njej rastline ne potrebujejo zemlje, ti pa ne potrebuješ vrta. Kuharski šefi že dolgo vedo, da lahko svoje najljubše zelišče gojiš kar v vodi – in to z več stila kot vložene energije. Bi rad tudi ti postal zeliščni mojster z le kozarcem vode? Beri dalje.
Zakaj jajca med kuhanjem počijo? Zakaj je luščenje po kuhanju včasih prava nočna mora?
Praženje čebule je osnova številnih okusnih jedi, a pravilna priprava lahko bistveno izboljša končni rezultat. Ste se kdaj vprašali, kako profesionalni kuharji dosežejo popolno mehkobo in sladkobo čebule, ne da bi pri tem napolnili kuhinjo z močnim vonjem? Razkrivamo vam njihove skrivnosti!