shutterstock_347934308
V zraku · buzz buzz

Adijo poletje, pozdravljena jesen! 22. septembra ob 16.21 se je uradno začela astronomska oz. koledarska jesen, ki bo trajala vse do 21. decembra (do zimskega Sončevega obrata, ko jo bo nasledila zima). Na prvi jesenski dan sta dan in noč enako dolgo. Temu astronomskemu pojavu pravimo enakonočje ali ekvinokcij. A to gotovo že veste, v nadaljevanju pa vam izdamo še druga zanimiva dejstva o jeseni, ki jih zagotovo še niste poznali!

Jesen je tu! Z jesenskim enakonočjem se je 22. septembra začela tudi koledarska jesen. S tem dnem se je torej dan začel krajšati, noč pa postajati vse daljša. Tako bo vse do 21. decembra (do 11.41), ko bomo uradno pozdravili zimo. Čeprav marsikdo ob svežih jutrih že danes pogreša poletje, pa ima tudi jesen številne čare (martinovanje, kostanjevanje, ognjemet barv …), o katerih si lahko več preberete v prispevku Najlepše fotografije jeseni ali zakaj je jesen najlepši čas v letu, zanimiva dejstva o jeseni pa vam postrežemo v nadaljevanju.

Zanimiva dejstva o jeseni, ki jih zagotovo še niste poznali:

      • Glede na status razmerja na profilih na Facebooku je jesen čas, ko več samskih svoj status spremeni v status v razmerju ali zaročen kot znaša letno povprečje. Največ razpadov zvez je v poletnem času.
      • Raziskovalci so ugotovili, da se moški jeseni raje stiskajo s svojimi partnerkami in gledajo romantične komedije. Občutek mraza namreč aktivira potrebo po toplini in bližini.
      • Poznamo astronomsko in meteorološko jesen. Slednja obsega september, oktober in november, astronomska oz. koledarska jesen pa traja od 23. oktobra do 21. decembra.
      • Beseda ekvinokcij izhaja iz latinščine. Aequus pomeni enako, nox pa noč.
      • Daljšemu obdobju toplejšega, sončnega vremena v jeseni pravimo tudi indijansko poletje.
        • Listje morda odpada, a libido jeseni raste. Vrednost testosterona (spolnega hormona) je namreč tako pri moških kot pri ženskah v jesenskem času na najvišji ravni. Ena razlaga je, da je to zaradi pomanjkanja svetlobe, druga, da gre za instinktivno dejanje, ki smo ga podedovali od prednikov.
        • Že od nekdaj je jesen veljala za enega od najpomembnejših obdobij v letu, saj se je tedaj pobiralo pridelke, ki so bili nujno potreben za preživetje.
        • Enakonočje je čas, ko se sonce nahaja točno nad ekvatorjem, kar pomeni, da je nad obzorjem natanko toliko časa kot pod obzorjem. Noč in dan sta tako približno enako dolga. Pojav se zgodi dvakrat letno, prvič okoli 20. marca in drugič ob začetku jeseni.
        • Ljudje, ki živijo na ekvatorju ali blizu njega, jeseni ne poznajo. V bistvu sploh ne poznajo letnih časov, le vlažna in suha obdobja, temperature pa ostajajo vseskozi približno enake.
        • Otroci, rojeni med septembrom in novembrom, imajo, statistično gledano (raziskava, objavljena v reviji Journal of Aging Research), več možnosti, da doživijo 100 let, kot otroci, ki so rojeni kateri drugi mesec.
        • Jeseni in pozimi sonce nima dovolj UV-žarkov in telo zato ne more tvoriti dovolj vitamina D, kar lahko vodi v pridobivanje odvečne teže. Vitamin D namreč topi maščobe in pomanjkanje vodi v nabiranje maščob v telesu.
        • Jeseni ženske izgubijo več las. To je posledica evolucije, saj jih poleti potrebujejo za zaščito lobanje pred sončnimi žarki. Poleg tega so celice lasnih korenin druge najhitreje rastoče celice v telesu (po kostnem mozgu) in kot take občutljive na spremembe.
        • Nasa pravi, da je jesen sezona polarnega sija, saj so geomagnetne nevihte dvakrat pogostejše kot v drugih letnih časih.
        • Otroci, rojeni jeseni, so bolj razviti od tistih, ki so rojeni poleti.
      • Eno od vraževerij pravi, da prinese srečo, če jeseni ujamemo list. Vsak list pomeni srečo prihodnji mesec.
      • Študija, objavljena v reviji Perception, ugotavlja, da moški menijo, da so ženske v hladnejših obdobjih bolj privlačne. To je povezano z ravnijo testosterona, druga teorija pa pravi, da so v poletnem času moški izpostavljeni številnim pomanjkljivo oblečenim ženskam, jeseni pa je to redkejši pojav, zato se kriterij privlačnosti spremeni.
      • Vsako jesen številne ptice odletijo na jug, v toplejše kraje. Eno od najdaljših migracijskih poti opravijo arktične čigre. Te ptice selivke opravijo kar 17 tisoč kilometrov!
      • Žetvena luna je polna Luna, ki je najbližje jesenskemu ekvinokciju. Naslednja polna Luna, ki sledi žetveni Luni se imenuje lovska Luna. Ker je žetvena Luna izredno blizu Zemlje, daje izredno veliko svetlobe. Kar sovpada s časom žetve, so lahko kmetje na to noč pobirali svoje pridelke še dolgo v noč. Od tod tudi izvira njeno ime.
    • Ste se kdaj vprašali, zakaj listje spreminja svojo barvo? Jeseni sonce ne greje več tako zelo in temperature so nižje. Posledično listje preneha proizvajati klorofil, ki je tisti, ki daje zelenim rastlinam njihovo značilno barvo, hkrati pa jim omogoča dihanje. Ker ga ne proizvaja več, zelena barva začne bledeti, na plan pa pridejo druge barve, ki jih sicer ne vidimo. Drevo liste odvrže, zato da se zavaruje pred lomljenjem vej pod težo snega.
    • Astronomska jesen nastopi okoli 23. septembra. Letos se je to zgodilo že 22. septembra. Letošnja jesen bo trajala 91 dni.
Jesen - v kraljestvu barvOdpri galerijo

shutterstock_311399681 Kdaj kofein v kavi preneha učinkovati? Skok v bazen iz vrha stavbe Skok v bazen z vrha stavbe, ob katerem vam bo zastalo srce Diskretne spolne igračke, ki navdušujejo Največji tanker  Seawise Giant meri 458 metrov, na fotografiji je v newyorškem Centralnem parku. A Quick Perspective – fotografije, ki stvari postavijo v perspektivo