Šampanské alebo šumivé víno na prvý deň v roku

Bliža se čas, ko na naših mizah kraljuje šampanjci in penine. Pa vemo kakšna je razlika, da iz vina nastane penina ali šampanjec? Kljub temu da penečim vinom rečemo kar šampanské, tako ni pravilno. Šampanjec proizvajajo samo v Franciji in prihaja iz pokrajine Champagne. Pri nas tako proizvajajo penine in teh ni malo.

Razlikujejo se tudi po metodi oziroma postopku pridelave. Pri klasičnem postopku drugo alkoholno vrenje poteka v steklenici. Osnovnemu vinu dodajo začetni liker, ki vsebuje vinski koncentrat, kvasovke in sladkor. Steklenice nato zaprejo s kronskim zamaškom, ki ga je v postopek vpeljal menih Dom Pierre Pérignon v 17. stoletju. S stresanjem usmerijo usedline, ki nastajajo pri drugem alkoholnem vrenju, v vrat steklenice proti zamašku. Steklenice odprejo ter izločijo usedlino, dodajo izgubljeno vino in po navadi sladilni liker, s katerim vplivajo na vsebnost sladkorja v penečem vinu.

Pozri tiež

kulinársky

Ako správne jesť špagety: Taliani vám nikdy neodpustia krájanie špagiet alebo používanie lyžičky

O metodi charmat postopek od drugega alkoholnega vrenja poteka v velikem jeklenem visokotlačnem tanku. V pogojih nadtlaka najprej s filtracijo odstranijo kvasovke in vino nato stekleničijo. Kljub temu da ima večina ljudi za začetnika proizvodnje penin meniha Dom Pérignona, ni tako. V proces je vpeljal veliko inovacij in penino izboljšal. Najstarejši proizvajalci penine Blanquette de Limoux so bili benediktinski menihi iz Saint Hilaire blizu Carcassonne daljnega leta 1531. Takrat so proizvajalci uporabljali tako imenovano méthode rurale. Zasluge za penino, kot jo poznamo danes, gre pripisati Angležu Christopherju Merretu, ki je dvesto let kasneje dokumentiral in opredelil méthode champenoise, ki do danes ostaja nespremenjena. V 19. stoletju se je proizvodnja šampanjca in penin drastično povečala. Penina ni bila več zgolj pijača aristokracije in menihov. Deležni so je lahko bili tudi vsi ostali.

Francozom je ostala uporaba imena champagne, medtem ko se ostali proizvajalci mehurčkov poslužujejo imen kot so penina, spumante, cava, sekt, crémant … Trendi načina pitja penine se iz leta v leto spreminjajo. Če si naši stari starši pitja penine ali šampanjca niso mogli predstavljati drugače kot iz širokih kozarcev, zloženih v piramido, je danes ravno drugače, saj se penino ponudi večinoma v ozkih kozarcih, kjer je ples mehurčkov daljši. Penino ponudimo ohlajeno na približno osem stopinj Celzija. Plesa mehurčkov ne moremo opazovati zgolj pri slabem vinu ali v slabo pomitih kozarcih, saj jih takrat tako rekoč ni. Široke kozarce uporabljamo tudi danes, vendar zgolj, če želimo najprej uživati z nosom, kar je priporočljivo pri (pol)sladkih peninah. Prava penina diši sveže in takšen je tudi njen okus. Mehurčki so živahni v kozarcu in ustih. Pri najboljših šampanjcih je pena kremasta in ostane na površju do dvajset sekund, mehurčki pa se iskrijo v kozarcu tudi do dvajset minut.

Slovenija ima zelo pestro in kakovostno izbiro penin. Nekaj smo jih izpostavili v upanju, da bomo našli čim več razlogov za kozarec dobre penine, ob katerem se bomo lažje veselili življenja in novega leta.

Zlata radgonska penina Collection v prestižni steklenici za posebne trenutke razvaja s prijetnim telesom, osvežuje z igrivimi mehurčki in se nežno poigrava z brbončicami. (www.radgonske-gorice.si)

Srebrna radgonska penina Collection limited edition je pridelana po charmat metodi in je v mesecu obdarovanj temu primerno odeta, vendar le v omejeni seriji. (www.radgonske-gorice.si)

Zlata radgonska penina Gold – Element prestiža, ki nežno vzvalovi ob dotiku kozarca. Dvaindvajset karatni lističi se bodo lesketali v mesecu, ki kar kliče po vsem lepem. (www.radgonske-gorice.si)

Zlata radgonska penina Ciconia – brut, najboljše vino izbranega letnika sorte chardonnay za hedoniste. (www.radgonske-gorice.si)

Suha penina Pullus je narejena iz sort beli pinot in chardonnay. Zaznamuje jo izjemno sadna in sveža cvetica, ki se prijetno dopolnjuje z igrivostjo drobnih mehurčkov v okusu. (www.pullus.si)

Sorta muškat otonel daje Muškatni penini značilno cvetico, ki nas očara s svojo lahkotnostjo in svežino, hkrati pa se mojstrsko prepletata polnost in sadnost okusa. (www.jeruzalem-ormoz.com)

Zgodba penine Puro je obrnjena na glavo. Pozna trgatev, ročno obiranje trte in kratek čas med trto in vrenjem … Njeno življenje se prične tam, kjer se za ostale penine konča, saj gre Puro šele takrat na staranje. Vonj po rdečih sadežih, lepo zorjenih, a vseeno z obilico svežine, nas prepriča, da vedno znova posežemo po še enem požirku. (www.movia.si)

Penina Guerila Castra, pridelana na klasičen način, bo naše brbončice napolnila z izrazito sadnostjo, svežino in mehkobo. (www.guerila.si)

Rebolium Sinefinis je penina, pridelana po klasični metodi. Subtilno zadržan vonj, ravno prav zrele briške rebule, prepleten z nežno kvasno noto, nam bo pripomogel okusiti harmonijo svežine, sadnosti ter neagresivnega sproščanja mehurčkov. (www.sinefinis.com, www.ferdinand.si)

Kraška penina je nastala iz osnovnega rdečega vina – terana. Penina je polsuha in pridelana po charmat metodi. Prepoznamo jo po intenzivni temno rdeči barvi, svežini in sadnosti, ki jo drobni in prijetni mehurčki zgolj razigrajo. (www.vinakras.si)

Klasična penina Bagueri Brut upravičeno spada med najprestižnejše penine iz linije Bagueri. Mešanica sorte chardonnayja, modrega pinota in rebule je dovršena, žlahtna in elegantna. (www.klet-brda.si)

Bjana Brut Zero vsebuje dve sorti vina: chardonnay daje penini telo, aromatiko in polnost, rebula pa eleganco in svežino. (www.bjana.si)

Bizeljsko, kjer nastajajo penine Vila Istenič, je pokrajina, kjer nadmorska višina vinogradov na gričih in hribih niha od sto sedemdeset do tristo petdeset metrov nadmorske višine. Razmerje med sončnimi dnevi in hladnimi nočmi omogoča idealen delež sladkorja in kislin, kar daje velik potencial za pridelovanje odličnih penin. (www.istenic.si)

Svetlo rumene barve, z elegantnim in trajnim iskrenjem nam penina Carolina dočara vonj sadne arome po suhih hruškah in kruhovi skorjici. Mehurčki so nežni in poudarjajo svežino. Po štirih letih zorenja je penina pripravljena, da z njo nazdravimo (www.jakoncic.eu)