Iščete napoj, s katerim boste živeli dlje? Morda imate rešitev tik pred nosom. No, tik pred vhodnimi vrati.
Z gibanjem na svežem zraku, boste lahko živeli dlje, saj bo dobrodejno vplivalo na vaše telo in duha. Veliko pa je odvisno od tega, koliko sončne svetlobe dnevno potrebujete.
Današnji način življenja, ki je vezan na zaprte prostore, nam preprečuje, da bi živeli v polnosti. Dobesedno. Študija iz leta 2020, objavljena v Mednarodni reviji za okoljske raziskave in javno zdravje (IJERPH), je pokazala, da bi lahko kar 340.000 prezgodnjih smrti v ZDA pripisali nezadostni izpostavljenosti soncu in svežemu zraku. Pomanjkanje sončne svetlobe pa bi imelo vlogo tudi pri povečani stopnji raka, bolezni srca, sladkorni bolezni in kognitivnih motnjah. Ta ista raziskava pa je ugotovila tudi povezavo med stoletniki in preživljanjem časa na prostem.
Študija iz leta 2022 je celo pokazala, da si večina stoletnikov deli isti hobi: vsakodnevno vrtnarjenje. Druga študija je 20 let spremljala 30.000 žensk in ugotovila, da imajo tiste, ki so se aktivno izpostavljale soncu, veliko manjše tveganje za raka in bolezni srca – in da je prav izogibanje soncu dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt. A tudi pretirano izpostavljanje soncu je lahko škodljivo, ob neprimerni zaščiti.
Koliko sončne svetlobe na dan torej potrebujete?
Sončni žarki namreč vplivajo na tvorbo vitamina D v našem telesu. Potrebam po vitaminu D lahko med majem in oktobrom zadostimo že s 15-minutnim izpostavljanjem sončni svetlobi. V zimskih mesecih pa je pogosto pomanjkanje vitamina D, ki nastaja v koži pod vplivom UV žarkov B spektra.
Jeseni in pozimi smo premalo izpostavljeni sončnim žarkom, zato pri ljudeh pogosto pride do pomanjkanja. V tem primeru s hrano ne moremo zadostiti potrebam po vitaminu D, tudi še posegamo po živilih, ki so bogata z njim; to so mastne ribe (polenovka, skuša, tuna, losos), jajca in mlečni izdelki. Zato je v tem primeru smiselno dodajanje preko prehranskih dopolnil. A kljub temu je še vedno pomembno, da nekaj časa dnevno preživite na svežem zraku. Prvič, preživljanje časa n prostem zmanjšuje stres in prispeva k zniževanje kortizola (našega stresnega hormona) ter izboljša delovni spomin, razpoloženje in zmanjša stopnjo anksioznosti.
