Svet si lahko oddahne. Vsaj tisti del sveta, ki ima v žilah namesto vode oktane in ki ob pogledu na besedo športni terenec ne začuti neustavljive želje po nakupu. General Motors je namreč storil nekaj, kar sodobni avtomobilski korporativni svet stori redkeje kot politik, ki prizna zmoto: potegnil je zasilno zavoro. Dolgo napovedovani in med puristi globoko osovraženi načrt, da se legendarno ime Corvette spremeni v samostojno podznamko električnih SUV-jev in štirivratnih limuzin, je po svežih poročilih romal naravnost v koš za smeti.
Vse skupaj se je začelo okoli leta 2022. Takrat so marketinški strategi v Detroitu, očitno omamljeni od uspeha Porschejevega Cayennea in Fordovega drznega poimenovanja električnega križanca Mustang Mach-E, sklenili, da je šestdesetletna tradicija dvocevnega ameriškega športnika zgolj neizkoriščen finančni kapital. Njihova zamisel je bila predvidljiva: vzemimo legendarno značko Chevrolet Corvette, jo prilepimo na visoko, težko baterijsko gmoto in jo prodajajmo premožnim kupcem, ki želijo športni pedigre, a hkrati prostor za otroški voziček in tedenski nakup v veleblagovnici.
Skrivni projekti BEV Prime, ki so končali na smetišču zgodovine
Po poročanju dobro obveščenih virov pri GM Authority so v razvojnih laboratorijih že nastajali konkretni modeli. Najbolj kontroverzen med njimi je nosil interno kodo V224 – šlo je za popolnoma električen visokozmogljiv SUV. Drugi projekt, označen kot V284, je predvideval baterijsko gnani dvovratni športni kupe. Obstajal pa je celo tretji projekt z oznako V285, ki bi na ceste poslal elegantno, nizko štirivratno limuzino s kupejevsko linijo zadka, namenjeno neposrednemu boju z modeloma, kot sta Porsche Taycan in Audi e-tron GT.
Vsi trije modeli bi morali sloneti na General Motorsovi napredni električni arhitekturi BEV Prime, ki je obljubljala ogromne zaloge moči, orjaški navor in impresiven doseg. A prav ta megalomanski načrt je sedaj povsem ustavljen. Vodstvo se je očitno streznilo ob pogledu na ohlajanje svetovnega trga prestižnih električnih vozil ter ugotovilo, da bi razvodenitev imena Corvette prinesla več škode kot koristi.
»Včasih je največji uspeh znamke v tem, česar NE naredi. Ohraniti ime Corvette rezervirano izključno za nizke, glasne in nekompromisne športnike je ena najboljših odločitev Detroita v zadnjem desetletju.«
Bencinski V8 ostaja kralj, a elektrika bo nekoč neizbežna
Čeprav so SUV in družinske limuzine pokopane, pa to ne pomeni, da bo Corvette za vedno imuna na elektrone. Glavni inženir oddelka za športna vozila pri General Motorsu, Tony Roma, je nedavno pomiril strasti in hkrati postavil realne temelje: električni pogon je dolgoročni cilj, toda to se ne bo zgodilo čez noč. »Električni avtomobili so končni cilj, zato bo nekega dne Corvette popolnoma električna,« je dejal Roma, a ob tem hitro pristavil ključni stavek: »Toda ne danes.«
Trenutna osma generacija Corvette C8 medtem že ponuja okus sodobne hibridizacije. Imamo model Corvette E-Ray, kjer se 6,2-litrski atmosferski motor LT2 V8 povezuje z elektromotorjem na sprednji osi, kar skupaj ponuja 488 kW (655 KM) in 807 Nm navora. Ta pošast se do 100 km/h izstreli v pičlih 2,5 sekunde in doseže končno hitrost 295 km/h. Vrhunec brutalnosti pa predstavlja Corvette ZR1 s 5,5-litrskim biturbo motorjem V8 z ravno glavno gredjo, ki brez sramu razvije več kot 780 kW (1.064 KM) in prebije magično mejo 340 km/h.
Kaj pa ročni menjalnik? Pozabite nanj.
Če so ljubitelji tradicije navdušeni nad novico, da Corvette ne bo postala družinski enoprostorec z višjim podvozjem, pa jih bo znova zabolelo pri poglavju o menjalnikih. Ročnega menjalnika s tremi pedali ne bo nazaj. Kot pojasnjujejo inženirji, postavitev motorja na sredino pri generaciji C8 fizično onemogoča vgradnjo starega menjalnika iz C7. Razvoj popolnoma novega ročnega menjalnika z diferencialom (transaxle) bi zahteval stotine milijonov evrov, kar ob zanemarljivem globalnem povpraševanju preprosto nima finančnega smisla. Odlični osemstopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik Tremec torej ostaja edina izbira.
