Slovenija je odločena, da gre po stopinjah Norveške, Islandije in Velike Britanije. Držav, ki jasno spodbujajo prehod na e-mobilnost. Na to kaže tudi zadnja poteza DZ ob sprejetju novele zakona o DDV, ki električnim vozilom z rabo v poslovne namene omogoča odbitek DDV. Ampak, ali je to zadosti za hiter zeleni prehod?
- Električni avto brez davka na dodano vrednost – brez DDV?!
- Električni avto brez davka na dodano vrednost
- Odbitek DDV za električne avtomobile
- Odbitek DDV pri nakupu električnega vozila
Dejstvo je, da je sprejetje električne mobilnosti močno povezano s spodbudami pri nakupu električnih vozil. Na primer, Britanija je trenutno drugi največji svetovni trg za Porsche Taycan, takoj za Kitajsko, pred ZDA in Nemčijo in to izključno zaradi davčnih olajšav, ki so na voljo poslovnim uporabnikom. Enako je na Islandiji in Norveški – vladna politika neposredno vpliva na prevzem e-mobilnosti. Ljudje ne kupujejo “zelenega” prehoda, če jih to stane več, ampak le če s tem prihranijo. In prihraniti morajo veliko. Tako se zopet potrjuje dejstvo, da potrošniki vselej odločajo s svojimi denarnicami.
A potez “vlade” mora biti več in morajo biti kohezivne ter močno povezane s cilji. Tako je Islandija prva ustanovila sklad za vlaganje v infrastrukturo. Rezultat tega je mreža polnilnih mest za EV (električnih vozil) po otoku, ki se ves čas širi. S to potezo se jasno kaže, kako vladna politika spodbuja kupce in spreminja kulturo preklopa na zeleno. Električna vozila so zdaj cenejša za nakup in kakopak tudi vožnjo, poleg tega pa je Islandija hkrati odgovorila tudi na težave ali izzive polnjenja z dobro infrastrukturo ter spodbudami na tem področju. Kaj pa Slovenija?!
Električna vozila že sedaj do 50 odstotkov cenejša od klasičnih pri poslovni rabi v Sloveniji, a tega ne ve in ne izkorišča “skoraj” nihče!
Marsikdo ne ve, da so bila električna vozila, kljub višji nabavni ceni za poslove uporabnike v Sloveniji odlična finančna opcija že zadnja tri leta. In finančniki v podjetjih, ki direktorjev niso silili v prehod na električne flote vozil, nikakor niso dobri finančniki. Tu ne govorimo o subvenciji za električna vozila, ki predstavlja le nekaj odstotkov vrednosti vozila. Temveč dejstva, da je lahko električno vozilo upoštevalo za 40% investicijsko olajšavo (podobno kot tovorna vozila) ter, da je bila obračunana boniteta za osebno rabo 5x manjša od bonitete klasičnih avtomobilov z notranjim izgorevanjem. Torej na eni strani podjetje plača manj davka na dobiček, na drugi strani pa se bruto plača zaposlenega, ki uporablja zeleno vozilo, poviša le za 0.3% nabavne vrednosti in ne 1.5% kot pri klasičnem avtomobilu na notranje izgorevanje pri vsako mesečnem obračunu bonitete za osebno rabo. Rezultat je, da v obdobju 5 let z nakupom električnega vozila prihranimo ogromno količino denarja in po naših kalkulacijah prihranite tudi do 50 odstotkov vseh finančnih sredstev. Lastništvo električnega vozila je že sedaj pomenilo izjemno ugodno finančno opcijo. (Preveri prispevek)
Električni avtomobili so v resnici za ½ cenejši od klasičnih avtomobilov!
Električni avtomobili brez davka na dodano vrednost – pravica do odbitka DDV za električna osebna vozila
Novela zakona o DDV – ZDDV-1 se uvaja nov 66.b člen, s katerim se uveljavlja izjema od omejitve pravice do odbitka DDV pri nabavi motornih vozil – torej osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem, če so ta vozila namenjena opravljanju dejavnosti davčnega zavezanca.
Do sedaj je bil odbitek vstopnega DDV za osebne avtomobile mogoč le, če jih je družba uporabljala za svojo glavno dejavnost, kot je avtošola ali taksi služba. Po novi noveli pa ni pomembno za kakšno dejavnost se vozilo uporablja, ampak je odbitek DDV dovoljen v celoti od vseh vozil, ki kumulativno izpolnjujejo naslednja pogoja: (1.) motorno vozilo je brez izpusta ogljikovega dioksida in (2.) vrednost motornega vozila z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami ne presega 80.000 evrov.
Davčni zavezanec lahko v zvezi z navedenimi vozili uveljavlja tudi pravico do odbitka DDV pri nabavi goriv, maziv, nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem.
Povedano drugače, ob nakupu električnega avtomobila Tesla 3 (osnovni model), ki je do sedaj stal 48.969 evrov, boste lahko uveljavljali vračilo DDV v višini 8.830 evrov – seveda le kot podjetje. Tako vas bo avtomobil stal 40.139 evrov. Hkrati boste še vedno lahko zahtevali subvencijo eko sklada v višini 3.500 evrov, uveljavljali investicijsko olajšavo (zmanjševanje dobička), ter imeli zaenkrat res nizko boniteto za uporabo tovrstnega vozila 0,3% od nabavne vrednosti vozila.
Finančno gledano bo Tesla model 3 poravnan z običajnim Volkswagen Golfom (cenejšim za caa. 50%), ko gre za poslovne uporabnike. Kljub začetni višji ceni, bo podjetje nakup električnega vozila v vrednosti 50.000 evrov – v obdobju lastništva 5 let stal precej manj. Oziroma bo njegovo lastništvo imelo pozitivne finančne učinke. Povedano drugače. Volkswagen Golf vas bo v 5 letih lastništva stal kot podjetje dosti več kot električni avtomobil – dražji tudi za 100% ob nakupu. Matematika, ki se ne zdi logična, pa vendarle je!
Finančni učinki so lahko tudi do 70 odstotkov prihranka za podjetje, v kolikor bi upoštevali prav vse faktorje. Tudi cenejšo energijo in manjše stroške vzdrževanja električnih avtomobilov. Višje prodajne vrednosti rabljenih vozil določenih blagovnih znamk.
Ampak, ali je to zadosti za prehod na zeleno, tudi v Sloveniji
Poglejmo najprej na sever. Islandijo je blagoslovila narava. Je namreč dežela ognja in ledu. Ko se led stopi, teče voda. Hidroenergija predstavlja kar 70 odstotkov električne energije na Islandiji. Vrtine, izvrtane v tleh v bližini vulkanov, prinašajo toploto in vročo vodo. Geotermalna energija ogreva kar 85 odstotkov hiš in proizvede skoraj vso preostalo električno energijo.
Veliko elektrike. Veliko razlogov za prehod na električni avto. Mnogi ljudje na Islandiji vozijo zeleno. Tako je leta 2020 delež EV in PHEV (električni avtomobili in vtičniki) predstavljal kar 45 odstotkov prodaje novih avtomobilov, kar je druga najvišja stopnja prehoda ne e-mobilnost na svetu za Norveško, ki je nedavno presegla 90 odstotkov.
Islandija išče zelena e-goriva (bodisi v celoti sintetična ali iz biomase), saj se zavedajo, da tovornjaki in čolni verjetno ne bodo kmalu postali električni. Pa ne samo doma. Islandci se zavedajo, da je to možnost za prihodnost, zato spodbujajo inovacijsko okolje za izgradnjo novih tehnologij.
Na Norveškem denar za razvoj domače električne infrastrukture prihaja iz čezmorske prodaje njenih ogromnih zalog nafte in plina v Severnem morju. Umazana skrivnost Islandije je težka industrija – zlasti taljenje aluminija. Čeprav jih poganja elektrika, tri glavne tovarne na otoku proizvedejo 1,6 milijona ton CO2 na leto, hkrati pa proizvedejo 800.000 ton aluminija. To je 30 odstotkov vseh islandskih emisij CO2. In Slovenija?
Avtomobili, ki jih poganja elektrika so bili že sedaj davčno gledano izjemno ugodni v Sloveniji. To pomeni, da je bilo lastništvo pri pravnih osebah že sedaj finančno ugodno. Seveda lahko tu takoj ugotovimo, da gre za izziv, ki je predvsem kulturološki. Zeleno v Sloveniji nima mesta v debatah in se zdi, kot okrasek, nepotreben pridevnik in daleč odmaknjena realnost. Za prehod na zeleno bo potrebno zadevam pristopiti celovito. In predvsem skupaj – celovito. Tako desna, kot leva politična opicja bosta morala to dojeti kot skupni cilj in ne le politično floskulo za pridobivanje 2 odstotka glasov tistih, ki jim je resnično mar za okolje.
V glavah so potrebne spremembe. Zasebne hiše bodo morale začeti ustvarjali lastno energijo iz sončnih celic, vsi novi objekti bodo morali biti pasivni in energijsko samozadostni. Tovarne pa bodo del energije morale ustvariti same. Javna parkirišča bodo morala biti prekrita s sončnimi celicami in omogočati polnjenje vozil. Infrastruktura pa bo morala biti takšna, da bodo električni avtomobili postali neke vrste mobilni hranilniki energije. Vse to pa bo potrebno za resnejši prehod na zeleno mobilnost in preklop v glavah Slovencev na zeleno. Vsekakor pa bo, tako kot drugod v svetu, jasen prehod predvsem takrat, ko se bo to zares poznalo v denarnici končnega potrošnika, ki ga bosta vožnja in lastništvo običajnega vozila stala dosti več, kot električnega vozila.
Še nekaj dejstev o prihodnosti in e-mobilnosti:
- Države bodo ko konca leta 2024 začele z izdajo emisijskih kuponov za vozila z notranjim izgorevanjem. To pomeni, da bo registracija tovrstnega vozila postala izjemno draga – oziroma dosti manj ugodna kot danes. Obračun bo na podlagi letnih prevoženih kilometrov.
- Vrednost električnim avtomobilom bo rasla. Tudi zaradi močno povečanega povpraševanja, ki ne bo dohajalo ponudbe. Kljub povečanim proizvodnim resurosom zna vrednost baterij rasti in ne padati, kot je bilo to dosedaj običajno. Predvsem zaradi povečanega povpraševanja, ki ne bo le v avtoindustriji. Baterijo za hrambo bo potreboval praktično vsak objekt.
- Vrednost sončnim elektrarnam bo rasla, zaradi povečanega povpraševanja, hkrati pa relativne omejenosti proizvodnih resursov.
- Mnoge blagovne znamke napovedujejo, da bodo do leta 2028 popolnoma ukinile običaje avtomobile na notranje izgorevanje. Ena takih znamk je Opel, ki naj bi bila le elektrificirana blagovna znamka že leta 2028. Torej čez dobrih 6 let!
LEAS – Lastniki električnih avtomobilov Slovenije
Si nov lastnik električnega avtomobila?! Te e – mobilnost mika ali le zanima? Razmišljate o nakupu novega električnega avtomobila? Potem se pridruži FB skupini LEAS in prebiraj ter deli informacije o e-mobilnosti. Skupaj ustvarjamo največjo skupnost lastnikov električnih avtomobilov!
