Verjamem, da vas bo zgornja trditev nekoliko “šokirala” in priznati moram, da ne velja v vsakem scenariju. A vseeno bom poskusil zgornjo trditev dokazati na izjemno preprost in hkrati matematičen način. Torej - električni avtomobili so že danes ½ cenejši od primerljivih klasičnih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. Poglejmo!
Večina svetovnih proizvajalcev avtomobilov bo do konca leta 2020 na trg poslala vsaj eno električno vozilo z namenom množične proizvodnje. Električni avtomobili tako postajajo realnost in del vsakdana. Njihov doseg pa velikokrat že presega magično in hkrati psihološko mejo povprečnega uporabnika – 500 kilometrov dosega po WLTP standardu.
Polnimo jih lahko doma in v okviru omrežja javnih polnilnic. Vsekakor javno omrežje potrebuje mnogo izboljšav za prihodnost, tudi zato ker je tistih hitrih polnilnic res malo, standardi za polnjenje pa izjemno različni. A to so te “porodne” težave pri vsaki tehnološki noviteti, ki se bodo vsekakor rešile. Pomirja me dejstvo, da električna vozila lahko vsak polni sam, v svoji garaži. To “počasno” polnjenje v praksi velikokrat zadostuje za vmesna polnjenja, ko avto miruje čez noč ali več dni, vi pa se od doma vedno odpeljete s polnim tankom “energije”.
Električni avtomobili na nek način prinašajo ogromno prednosti in res malo negativnih lastnosti. In tudi zato so gotova prihodnost. Pri tem pa trdim, da so električni avtomobili kljub začetnemu višjemu strošku nabave, v “specifičnem” scenariju pravzaprav cenejši od klasičnih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. In to že danes! V osnovi nam je vsem jasno, da je njihova nabavna vrednost višja v primerjavi s klasičnimi avtomobili za nekje od 25 do 35 odstotkov, a to nadomestijo na mnogih področjih – od nižjih stroškov vzdrževanja, do nižjih stroškov registracije in goriva ter številnih davčnih ugodnosti, kot so nižja boniteta (0,3 odstotka namesto 1,5 odstotka) ter na koncu možnost koriščenja investicijske olajšave v višini 40 odstotkov nabavne vrednosti vozila, ki jo lahko uveljavljajo podjetja in si s tem zmanjšajo dobiček. Hkrati pa so kot rabljena vozila električni avtomobili izjemno zaželeni. Nedavni raziskavi nemškega mobile.de sta pokazali, da sta modela Tesla Model 3 in Tesla Model S najhitreje “prodajljivi” rabljeni vozili. Zato ohranjata svojo prodajno vrednost več kot odlično oziroma dosti bolje v primerjavi s konkurenti.
Električna vozila so ta hip do ½ cenejša le pod pogojem, da jih kupite kot pravna oseba in ostanete njihov lastnik prvih 5 let. Podjetja so namreč upravičena do različnih davčnih spodbud, ki, v kolikor jih analiziramo celovito, pomenijo konkreten “davčni” in subvencijski prihranek. Zato je nakup vozila na električni pogon dandanes za podjetja izjemno priporočljiv oziroma lahko tudi do ½ cenejši od nakupa klasičnega vozila. Poglejmo!
Pogoji ob katerih bo nakup električnega vozila ½ cenejši od klasičnega vozila:
- Vozilo kupi pravna oseba.
- Za vozilo se uveljavlja eko subvencija v širini 6.000 evrov. Popravek:(4.500 eur – zmanjšanja subvencija – 12-2020)
- Za vozilo se uveljavlja investicijska olajšava v višini 40 odstotkov od nabavne vrednosti vozila.
- Obračunava se zmanjšana obračunska stopnja bonitete za električna vozila 0,3 odstotka namesto 1,5 odstotka za uporabo vozila zaposlenega, ki vozilo uporablja v zasebne namene.
- Pridobi se lahko brezobrestni eko kredit.
- Prihranek pri stroških goriva v prvih 5 letih lastništva.
- Manjši stroški vzdrževanja v prvih 5 letih.
- Večji preostanek vrednosti vozila ob prodaji po pretečeni dobi 5 let.
Različne ugodnosti in davčne vzpodbude pri nakupu električnega vozila.
Poglejmo si podrobneje različne ugodnosti in davčne vzpodbude pri lastništvu in nakupu električnega vozila.
1. Osnovna eko subvencija v višini 6.000 evrov za nakup električnega vozila
Neverjetno, ampak resnično je dejstvo, da smo v Sloveniji do 13. marca 2020 lahko pridobili 7.500 evrov eko subvencije za nakup električnega vozila. To subvencijo je država zmanjšala za 1.500 evrov. A vseeno subvencija ostaja in ni zanemarljiva. Nakupnemu znesku novega vozila torej lahko odštejemo 6.000 evrov. Za primerjavo – v Nemčiji ta znesek znaša kar 9.000 evrov.
2. Investicijska olajšava v višini 40 odstotkov
Če vaše podjetje kupuje vozilo v vrednosti 50.000 evrov, lahko sklepamo, da ima dobiček. Drugače o vozilu te vrednosti kot podjetnik niti ne razmišljate. Električna vozila imajo davčno gledano enak status oziroma primerljiv status kot tovorna vozila. To pomeni, da lahko podjetje za njih uveljavlja investicijsko olajšavo. Povedano drugače, to pomeni, da lahko 40 odstotkov nabavne vrednosti vozila odštejete od davčne osnove za obračun davka od dobička in tako slednjega zmanjšate za občuten znesek. Pri vrednosti vozila za 50.000 evrov znesek “davčnega prihranka” znaša indirektnih 4.500 evrov. Če upoštevamo še eko subvencijo v višini 6.000 evrov, znaša skupni znesek državnih spodbud nekje 10.000 evrov.
Realni prihranek pri nakupu električnega vozila – investicijska olajšava
Pri vozilu za 50.000 evrov torej “davčni prihranek” znaša nekje 4.500 evrov. Ta znesek predstavlja “zmanjšano” plačilo davka od dobička pravnih oseb v letu nakupa vozila, ali razporejeno na daljše obdobje – na primer prva tri leta. Vse seveda pod pogojem, da ima podjetje dobiček.
3. Znižana polna boniteta za službena električna vozila
Prav vsa podjetja, katerih zaposleni vozilo uporabljajo tudi v zasebne namene, obračunavajo boniteto zaposlenim. Slednja je veliko davčno breme, saj pri avtomobilih višjih zneskov izdatno povečuje bruto plačo zaposlenega. Boniteta se namreč obračunava na bruto plačo in slednjo zvišuje. Pri običajnem službenem vozilu, katerega nabavna vrednost znaša 50.000 evrov, to pomeni povišanje bruto plače za 1,5 odstotka nabavne vrednosti mesečno, kar ob nabavi avtomobila znaša kar 750 evrov pribitka bruto plači in s tem povečanje vseh prispevnih stopenj. To pomeni približno plačilo davka v višini 350 evrov na mesečni ravni (gre za pavšalno oceno). Seveda se znesek čez leta “amortizira”, vendar vseeno predstavlja izdatno večji zalogaj kot pri električnih vozilih. Pri električnih vozilih je namreč odstotek obračuna bonitete le 0,3-odstoten in tako avtomobil zaposlenemu “poveča” bruto plačo le za 150 evrov. Kar pomeni zanemarljivo povečanje, ki se ne odraža v pretirano povišani davčni obveznosti. Davčna obveznost se v tem primeru poveča za nekje 75 evrov (vsi zneski so okvirni in služijo zgolj kot primer).
4. Za nakup električnega vozila so na voljo subvencionirani “eko” krediti – tudi takšni popolnoma brezobrestni
Veliko proizvajalcev ponuja tudi brezobrestno financiranje. To v avtomobilski industriji ni nikakršna novost. A vseeno so tu električni avtomobili v rahli prednosti in imajo več možnosti bolj ugodnega “eko” financiranja. Seveda bo potrebnega nekaj birokratskega znanja in tudi sreče, da ujamete kakšen razpis, a verjamem, da boste za svoje eko električno vozilo našli brezobrestni kredit, saj je trenutno na razpolago ogromno razvojnih kreditov s subvencionirano obrestno mero.
Realni prihranek pri nakupu električnega vozila – financiranje
Znesek financiranja avtomobil 50.000 evrov za obdobje 5 let ni majhen in znaša med 6.000 in 8.000 evrov pri 20-odstotnem pologu ob začetku financiranja. Seveda odvisno od obrestne mere in drugih faktorjev. V kolikor podjetje ujame možnost brezobrestnega financiranja iz različnih “eko” skladov, prihranek ni zanemarljiv, temveč je občuten. Pri končnem izračunu smo upoštevali le manjšo razliko pri tej točki.
5. Velikokrat se ponuja brezplačna možnost polnjenja na javnem omrežju in “cenejše gorivo”
Tesla novim kupcem omogoča 400 kWh ur brezplačnega polnjenja, kar zadostuje za prvih 1.500 km. Potem polnjenje računa nekje 0,26 evra za 1 kWh. Kar pomeni, da za poln tank Tesle 3 odštejete nekje od 15 do 25 evrov (odvisno od velikosti baterije in modela). Vendar še vedno obstaja kar nekaj polnilnic, kjer lahko vozilo polnite brezplačno. Teh je vedno manj, a se še vedno najdejo. Vozniki električnih vozil – zelo splošno primerjalno – porabijo nekje 30 odstotkov zneska, ki bi ga porabili za klasično vozilo (ob trenutni ceni goriva). Če vas gorivo za 25.000 kilometrov letno stane nekje 1.500 evrov, boste za “elektriko” porabili približno ⅓ tega zneska. Torej nekaj čez 500 evrov letno.
6. Cenejše servisiranje
Verjamem, da bo servisiranje električnega avtomobila v prvih 5 letih krepko cenejše od servisiranja klasičnega avtomobila. Proizvajalci se namreč zavedajo, da mora to postati eden od nakupnih argumentov, zato verjamem, da bodo garancije za baterijske sklope in nekatere dražje komponente celo boljše ob obstoječih pri klasičnih avtomobilih. To dokazuje Tesla, ki za svoje baterije nudi 8-letno garancijo oziroma do 192.000 prevoženih kilometrov. Pri tem kapaciteta baterije ne sme pasti pod 70 odstotkov. Sklepam, da je prvih 5 let servisiranje električnih vozil povsem neproblematičnih. Težave se bodo začele po 8 letih, ko bo na vrsti generalni servis ali menjava baterije oziroma elementov baterije, ki odpovedujejo.
Realni prihranek pri nakupu električnega vozila – servisiranje
Prihranek pri servisiranju je trenutno enigma. Vendar v prvih 5 letih pri eletričnih vozilih ne bi smel predstavljati večjega stroška kot pri klasičnih avtomobilih. Stroška servisiranja nisem vključeval v naš končni primerjalni izračun. A vseeno verjamem, da so stroški servisiranja nižji pri električnih avtomobilih. Če klasična vozila v prvih 5 letih zahtevajo nekje 250 evrov vzdrževanja letno, bo ta znesek pri električnih vozilih polovičen!
Tabela: Okvirna primerjava lastništva električnega vozila in klasičnega vozila za pravne osebe*
| Tesla 3 | Klasični avtomobil | |
| Nabavna vrednost | 52.000 evrov | 45.000 evrov |
| Eko subvencija | – 6.000 evrov | 0 evrov |
| Investicijska olajšava 40 % | – 5.612 evrov | 0 evrov |
| Strošek financiranja (5 let) | 5.000 evrov | 7.000 evrov |
| Strošek goriva (5 let) | 2.500 evrov | 9.000 evrov |
| Strošek bonitete (5 let) | 4.680 evrov | 20.250 evrov |
| Strošek prvih 5 let (seštevek) | 52.568 evrov | 81.250 evrov |
| Vrednost vozila po 5 letih | 25.000 evrov | 18.000 evrov |
| Realni strošek po 5 letih | 27.568 evrov | 63.250 evrov |
* Vrednosti so okvirne in uporabljene zgolj za potrebe dokazovanja smotrnosti nakupa električnega vozila.
Kljub temu, da je v zgornjem izračunu Tesla 3 v samem začetku za 7.000 evrov dražja od primerljivega klasičnega vozila, pa so lastništvo ter davčne ugodnosti tolikšne, da v obdobju 5 let podjetje za tovrstno vozilo plača 1/2 zneska. Oziroma je lahko prihranek še večji. Mesečni strošek za električni avtomobil tako znaša slabih 459 evrov, medtem ko podjetje za klasično vozilo vsak mesec odšteje 1.054 evrov.
Izračun je zgolj informativne narave, a jasno pokaže, da se premalo zavedamo davčnih vzpodbud, ki jih prinaša nakup električnega vozila. Tega lahko kot podjetje leta 2020 kupimo po zares ugodnih pogojih.
Vas zanima nakup električnega vozila?! Potem se pridružite skupini LEAS – Lastniki električnih avtomobilov Slovenije in člane povprašajte po nasvetih!
Izračuni v tem zapisu so informativne narave in služijo zgolj za okvirno predstavo.
