Hrana, bogata z bistvenimi hranili za možgane, vas ne bo zaščitila le pred različnimi mentalnimi motnjami, ampak bo pomagala tudi pri preprečevanju denegerativnih možganskih bolezni.
Napačna hrana, kot so npr. sladkor in transmaščobe, lahko povzroči mentalno zamegljenost, tesnobnost in depresijo, medtem ko vam lahko prava hrana pomaga, da ostanejo vaše mentalne sposobnosti ostre, vi pa pozitivni in produktivni. Takšna hrana se imenuje hrana za možgane! To so živila, ki vsebujejo veliko hranil, potrebnih za ustvarjanje, zaščito in regeneracijo možganskih celic. Pomembna so tudi za nevrotransmiterje – možganske kemikalije, ki nadzorujejo, kako dobro se učite in kako dober je vaš spomin, kako srečni in motivirani ste in koliko se lahko sprostite in uživate v življenju.
Pred vami so vrhunska živila za možgane, ki jih poskusite vključiti med svojo vsakodnevno prehrano!
Mastne ribe
Mastne ribe so običajno na vrhu seznama hrane za možgane. To so postrvi, losos in sardele, vsi so namreč bogati viri omega-3 maščobnih kislin, ki jih naši možgani uporabljajo za izgradnjo možganskih in živčnih celic, ključne pa so tudi za učenje in spomin. Upočasnijo lahko upadanje mentalnih sposobnosti in pomagajo pri Alzheimerjevi bolezni. Če pa jih zaužijemo premalo, se lahko soočamo z učnimi težavami in depresijo.
Borovnice
Borovnice naj bi imele za naše zdravje številne koristi, vključno s tem, da so dobre za naše možgane. Predvsem zato, ker so borovnice in jagodičevje polni antocianinov, ki je skupina rastlinskih spojin s protivnetnimi in antioksidativnimi učinki. Kot vemo, antioksidanti delujejo proti oksidativnemu stresu in vnetnim stanjem, ki lahko prispevajo k staranju možganov in nevrodegenerativnim boleznim. Ugotovljeno je celo bilo, da se nekateri antioksidanti iz borovnic kopičijo v možganih in pomagajo izboljšati komunikacijo med možganskimi celicami.
Kava
Če je kava vrhunec vašega jutra, boste zagotovo veseli, če vam zaupamo, da naj bi bila dobra za vas. Dve glavni sestavini – kofein in antioksidanti – namreč pomagata možganom. Kofein naj bi tako povečal budnost, izboljšal razpoloženje, poskrbel naj bi tudi za močnejšo koncentracijo. Dolgotrajnejše pitje kave naj bi bilo celo povezano z manjšim tveganjem za nastanek nevroloških bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. To naj bi bila vsaj deloma posledica visoke koncentracije antioksidantov v kavi.
Temna čokolada
Temna čokolada in kakav v prahu vsebujeta več spojin, ki lahko spodbujajo delovanje možganov, vključno s flavonoidi, kofeinom in antioksidanti. Flavonoidi, skupina antioksidativnih spojin, se kopičijo na delu možganov, ki se ukvarjajo z učenjem in spominom. Zato znanstveniki menijo, da lahko te spojine izboljšajo spomin in pomagajo upočasniti upadanje mentalnih sposobnosti. Čokolada pa je seveda tudi legitimno sredstvo za izboljšanje razpoloženja, še vedno pa ni jasno, ali je to posledica spojin v čokoladi ali pa je to preprosto zaradi okusa samega.
Brokoli
Brokoli je poln močnih rastlinskih spojin, vključno z antioksidanti. Prav tako je bogat z vitaminom K, saj naj bi zagotavljal več kot 100 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa v obroku (91 gramov). Ta v maščobi topen vitamin je bistvenega pomena za proizvodnjo sfingolipidov, vrste maščobe, ki je vpletena v možganske celice. Vnos vitamina se povezuje predvsem z boljšim spominom. Brokoli ima sicer tudi protivnetne in antioksidativne učinke, ki lahko pomagajo zaščitit možgane pred poškodbami.
Kurkuma
Ta rumena začimba ima številne koristi za naše možgane. Dokazano je, da kurkumin, aktivna sestavina kurkume, prehaja krvno-možgansko pregrado, kar pomeni, da lahko neposredno vstopi v možgane in koristi celicam. Je močan antioksidant in protivnetna spojina, povezana s številnimi koristmi za možgane, med drugim lahko izboljša spomin, lajša depresijo, pomaga pri rasti novih možganskih celic.
Jajca
Jajca imajo v sebi več hranil, povezanih z zdravjem možganov, vključno z vitamini B6 in B12, folati in holinom. Holin je pomembno mikrohranilo, ki ga naše telo uporablja za tvorbo acetilholina, nevrotransmiterja, ki pomaga uravnavati razpoloženje in spomin. Jajca so enostaven načina za pridobivanje holina, saj so prav rumenjaki med najbolj koncentiranimi viri tega hranila. Ženske bi morale na dan zaužiti 425 mg holina, moški 550 mg, le en jajčni rumenjak pa vsebuje 112 mg. Pri zdravju možganov ima pomembno vlogo tudi vitamin B, saj pomaga pri preprečevanju upadanja mentalnih sposobnosti, pomanjkanje pa je povezano z depresijo.
Bučna semena
Bučna semena so znana po močnih antioksidantih, ki ščitijo telo in požgane pred poškodbami prostih radikalov. So tudi odličen vir magnezija, železa, cinka in bakra, vsak izmed teh pa je pomemben za zdravje možganov. Cink je ključnega pomena za živčno signalizacijo, magnezij je bistven za učenje in spomin, baker pomaga pri nadzoru živčnih signalov, železo pa preprečuje “možgansko meglo” in pomaga pri boljšem delovanju možganov. Pomanjkanje vseh teh elementov lahko privede do številnih nevroloških bolezni, kot so migrena, depresija, epilepsija, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
Pomaranče
Če na dan pojeste eno srednje veliko pomarančo, boste dobili ves vitamin C, ki ga na dnevni ravni potrebujete. Vitamin C pa je ključni dejavnik pri preprečevanju upadanja možganskih sposobnosti. Tako lahko uživanje hrane, bogate z vitaminom C, ščiti pri starostnem upadanju mentalnih sposobnosti in pa pred Alzheimerjevo boleznijo. Prav tako je vitamin C močan antioksidant, ki pomaga v boju proti prostim radikalom, in pa podpira zdravje možganov.
Oreški
Raziskave so pokazale, da lahko uživanje oreškov izboljša zdravje srca, zdravo srce pa je povezano z zdravimi možgani. Študija iz leta 2014 je tako pokazala, da lahko oreški izboljšajo delovanje možganov in celo pomagajo preprečevati nevrodegenerativne bolezni. Druga raziskava je pokazala, da imajo ženske, ki so več let redno jedle oreške, ostrejši spomin v primerjavi s tistimi, ki oreškov niso jedle. V oreških namreč najdemo več hranil, kot so zdrave maščobe, antioksidanti in vitamin E. Slednji ščiti celično membrano pred poškodbami prostih radikalov in pripomore k počasnejšemu upadanju mentalnih sposobnosti.
