Tovarna iz Wokinga je razkrila MCL-HY GTR – stezno različico novega prototipa za FIA WEC. Brez hibrida, brez registrske tablice, brez izgovorov. Samo dvigovani V6, dirkaški menjalnik in tisti sladki občutek, da imate denarja preveč.
McLarnovi inženirji so očitno ugotovili nekaj, kar nam Bruselj že desetletje skuša prikriti: hibridni sistemi so težki, dragi in pogosto bolj v napoto kot v korist. Ko jim je FIA dovolila izdelati stezno različico novega dirkalnika za vzdržljivostne dirke, so naredili točno to, kar bi naredil vsak razumen človek z dostopom do kovinske rezalke – odstranili so hibrid in obdržali motor. Rezultat se imenuje McLaren MCL-HY GTR in je, prijatelji, najčistejša oblika norosti, ki je v zadnjih letih prišla iz Velike Britanije.
Pa ne zato, ker bi bil avtomobil v čem skromen. Ravno nasprotno.
Manj je več – še zlasti, ko gre za 730 konjev
MCL-HY GTR je dvojček dirkalnika MCL-HY, s katerim se bo McLaren leta 2027 vrnil v razred Hypercar svetovnega prvenstva v vzdržljivostnih dirkah (WEC) – torej tudi na 24 ur Le Mansa, kjer so Britanci nazadnje slavili davnega leta 1995 z legendarnim F1 GTR. Zgodovina se torej rada ponavlja, samo da v hujši različici.
Dirkalnik poganja kombinacija 2,9-litrskega dvojno turbinsko polnjenega bencinskega motorja V6 in hibridnega sistema MGU. Skupna moč: 520 kW (707 KM oziroma 697 hp), ki gredo na zadnja kolesa. Najmanjša teža je s pravilnikom omejena na 1.030 kg (2.270 lb). Dovolj zanimivo, kajne? No, GTR-jeva različica vse to poje za zajtrk.
Ker stezna izvedba ni vezana na pravilnik LMDh, McLaren ni potreboval hibrida. Inženirji so odstranili motor-generator, baterijo in vso pripadajočo elektriko, motor pa so hkrati nadgradili. Rezultat:
- Moč: približno 537 kW (730 KM oziroma 720 hp)
- Teža: manj kot 1.030 kg – natančne številke McLaren skriva, govori pa se o vrednosti pod tisočimi kilogrami
- Menjalnik: sedemstopenjski sekvenčni Xtrac, identičen tistemu v dirkalniku
- Zavore: karbon-karbonski diski (prav tako enaki)
- Šasija: ogljikov monokok podjetja Dallara
Z drugimi besedami: GTR je lažji in močnejši od dirkalnika, s katerim se bo McLaren boril za zmago na Le Mansu. Pomislimo o tem za trenutek. Tovarna gradi avtomobil za bogate stranke, ki je hitrejši od tistega, s katerim namerava poraziti Ferrari, Toyoto in Porscheja. To je tako, kot če bi vam Ferrari prodal 499P z nekaj več soli – ah, čakajte, točno to so Italijani naredili z modelom 499P Modificata. Zdaj torej imamo tekmovanje, kdo bo bogatašem prodal hujšo igračo.
Project: Endurance – ali kako za milijon kupiti tudi posadko
Tu zgodba postane res zabavna. McLaren GTR-ja ne prodaja zgolj kot stroj, temveč kot dvoletni paket doživetij z imenom Project: Endurance. Lastnik dobi:
- Dvanajst dni dirkanja na šestih dogodkih na vrhunskih mednarodnih stezah
- Profesionalnega trenerja (verjetno hitrejšega od vas)
- Lastno boksno ekipo in inženirsko podporo
- VIP-dostop v boks McLarnove WEC-ekipe – tudi na Le Mansu 2027
- Vpogled v razvoj in testiranje pravega dirkalnika
To je v bistvu paket arrive-and-drive najvišjega ranga – pripeljete se, oblečete kombinezon in vozite. Vse drugo uredijo Britanci. Verjetno vam celo zlikajo nogavice.
“MCL-HY GTR bo strankam ponudil izkušnjo FIA Hypercarja s stopnjo dostopnosti, kakršne v športu doslej še ni bilo,” je povedal Nick Collins, izvršni direktor McLaren Automotive.
Beseda “dostopnost” je tu seveda relativna. McLaren cene še ni razkril, a glede na to, da njihov cestni hiperšportnik W1 stane 2,1 milijona dolarjev – in da je GTR ekskluzivnejši, redkejši (gradili jih bodo le 30 do 35 kosov) ter hitrejši – lahko mirne duše stavimo na tri do štiri milijone evrov. Za začetek.
Več kot le specifikacije: oblika s podpisom
Dovolite mi za hip občutke, ki jih imam ob pogledu na karoserijo. McLarnovi oblikovalci, ki jih vodi Tobias Suehlmann (prej Ford in Bentley), so ustvarili nekaj, kar izgleda kot rezultat afere med F1 GTR-jem in Senno – z blagoslovom strica W1.
Ključni vizualni momenti:
- Sprednji del spominja na legendarni F1, s tisto značilno linijo performance line
- Mišičasti blatniki so poklon dirkalnikom Can-Am M6A in M8D, s katerimi je Bruce McLaren v poznih šestdesetih razsul Američane
- Centralna ploskovna končnica in dvojni rep z aerodinamičnimi kanali
- Odprtine v sprednjih blatnikih, skozi katere se vidijo gladke dirkalne pnevmatike
- Bumerang-krilo zadaj, ki sodeluje s plini iz dvojnega izpuha
Dirkalnik MCL-HY nosi oranžno barvo papaya za testiranje, ki jo je navdihnil M6A, GTR pa prihaja v bolj zadržanem srebrnem odtenku z oranžnimi poudarki. Klasična kombinacija – kot smoking z dirkaško kapo.
Kaj pa vožnja? Tu je ključna razlika
Zanimivo je, da McLaren GTR-ja ni zasnoval kot brutalno, neukrotljivo zver za izkušene dirkače. Ravno nasprotno – avtomobil vključuje sisteme, ki jih dirkalnik zaradi pravil ne sme imeti:
- ABS (namesto kompleksnega sistema brake-by-wire)
- Nadzor zdrsa pogonskih koles
- Več zemljevidov motorja za prilagajanje dostave moči
- Možnost, da ga upravlja manjša ekipa kot pravi WEC-dirkalnik
Filozofija je torej naslednja: najvišja mogoča zmogljivost, a brez čiste hardcore izkušnje, ki bi vas spravila v steno na drugem ovinku Eau Rouge. Z drugimi besedami – avto, ki vas bo varoval pred lastnim egom.
Kaj pa primerjava z W1?
Tu pride trenutek skromnosti. McLaren W1, cestni hiperšportnik znamke, ima 1.275 KM in zmore več kot 350 km/h. Je hitrejši na ravnini, kompleksnejši v elektroniki in – kar je najpomembnejše – lahko ga peljete do najbližje pekarne. GTR tega ne zmore, saj nima registrskih tablic, žarometov, primernih za zakonodajo, niti najbrž ne držala za skodelico kave.
Na dirkalni stezi pa je zgodba povsem drugačna. GTR je razmerje med močjo in težo dvignil v sfere, ki jih cestni avtomobil enostavno ne more doseči. Predstavljajte si avto, lažji od Mazde MX-5, z motorjem skoraj 730 konjskih moči. To ni samo hitro – to je neumno hitro. To je hitrost, ki jo merijo s Hubblovim teleskopom.
In ne pozabimo: že tečejo ugibanja, ali bo katera od specializiranih britanskih delavnic – kot je Lanzante, ki je predelala dirkaške McLarne F1 GTR za uporabo na cesti – nekoč prepričala tudi GTR-ja, da zapelje v promet. Verjetno gre za vprašanje denarja, časa in odvetnikov. Točno v tem zaporedju.
Zaključek: nekaj, kar je hkrati popolnoma nepotrebno in popolnoma nujno
McLaren MCL-HY GTR ne rešuje nobene težave. Ne bo vam pomagal pri delu. Ne bo zmanjšal cene goriva. Ne bo izboljšal odnosov v družini – pravzaprav jih bo, glede na njegovo ceno, verjetno celo poslabšal. Pa vendar je natanko takšen, kakršen mora biti pravi avtomobilski dragulj 21. stoletja: brezkompromisen, nelogičen in čudovit.
V svetu, kjer se vsi avtomobilski proizvajalci ukvarjajo z elektrifikacijo, nadzorom emisij in tem, kako svojim strankam vsiliti še en zaslon na dotik, je McLaren naredil točno nasprotno. Vzeli so že tako noro nor dirkalnik, izvlekli iz njega vso moderno elektroniko, strankam dali več moči in še vedno priznavajo, da gre za zabavo, ne za reševanje planeta.
Cena? Še skrivnost, a glede na konkurenco (Ferrari 499P Modificata stane okoli pet milijonov evrov, Aston Martin Valkyrie AMR Pro pa več kot 3,5 milijona) lahko pričakujemo številko z vsaj sedmimi ničlami. Bo nora? Brez dvoma. Bo vredna? Odgovor je preprost: za 30 do 35 srečnežev na svetu vsekakor. Za nas ostale je dovolj, da vemo – obstaja, vozi se in dokazuje, da v avtomobilskem svetu še ni vse izgubljeno.
Bruce McLaren bi bil ponosen. In verjetno bi ga tudi sam vozil. Hitro.
Tehnični povzetek MCL-HY GTR
| Motor | 2,9 l, V6, dvojno turbo polnjenje, bencin |
| Moč | ~537 kW / 730 KM / 720 hp |
| Pogon | zadnji |
| Menjalnik | 7-stopenjski sekvenčni Xtrac |
| Šasija | ogljikov monokok (Dallara) |
| Teža | pod 1.030 kg |
| Zavore | karbon-karbonski diski |
| Sistemi pomoči | ABS, nadzor zdrsa, več voznih programov |
| Število primerkov | 30–35 |
| Začetek dobave | konec leta 2027 |
| Cena | ni razkrita (ocenjeno: 3 milijone € in več) |
