Pogovarjali smo se z Dejanom Roljičem, direktorjem pospeševalnika ABC, ki je v zadnjih dveh letih dodobra prevetril slovensko start-up sceno in mnogim podjetjem že pomagal pri začetkih njihovih globalnih poti. Po nedavni postavitvi pospeševalnika v Münchnu te dni odpira vrata pisarna v Silicijevi dolini. A zdi se, da je to le začetek izjemno ambiciozne globalne zgodbe.
Kako bi najbolj preprosto bralcem povedali, kaj pravzaprav dela podjetniški pospeševalnik, kot je ABC Accelelator?
(Dejan Roljič) Naša naloga je precej preprosta. Izbrati moramo najbolj inovativne start-upe (zagonska podjetja) in v najkrajšem možnem času z njimi narediti svetovni preboj. V zadnjih 18 mesecih smo postavili podjetniške pospeševalnike v Ljubljani, Münchnu in Silicijevi dolini. Naš cilj je, da start-upu pridobimo čim višje lokalne in mednarodne investicije ter pripravimo proizvod in ekipo podjetja za globalni trg. ABC je neposredno povezan z vsemi najnaprednejšimi tehnološkimi podjetji in večjimi investicijskimi družbami s celega sveta. Glavna razlika med nami in drugimi pospeševalniki je, da smo ustvarili popolnoma personaliziran pristop, kar pomeni, da za vsak start-up naredimo program razvoja po meri. Vsak start-up, sprejet v ABC, postane del globalne družine in ima dostop do vseh virov, ki jih ima ABC v vseh državah. Naš naslednji korak je širitev v Indijo, v Bangalore.
Ali se glede na starost (dve leti) pospeševalnika ABC še vedno kategorizirate kot start-up? Je pospeševalnik ABC pravzaprav vaš osebni start-up?
(Dejan Roljič) Vsako podjetje, ki razvija napredne tehnologije, je na začetku start-up. Start-up je način razmišljanja, način življenja. Zato srčno upam, da bomo lahko ohranjali ta način razmišljanja ter agilnost in hitrost razvoja čim dlje. Start-up ni en človek, ampak je celotna ekipa, družina, ki se neprestano odreka, neprestano živi zunaj območja udobja na vseh področjih, da bi start-upu uspelo. Postaviti globalni, priznani pospeševalnik v tako kratkem času je fenomen celo za razmere v Silicijevi dolini.
Pospeševalnik ABC naj bi postal tudi virtualen oziroma spletni. Kakšna je dolgoročna vizija tega projekta?
(Dejan Roljič) Cel svet išče inovativne pristope in načine, kako bi se lahko ljudje povezovali hitreje, učinkoviteje in brez večjih fizičnih, globalnih premikov z ene lokacije na drugo. Svet išče način, kako bi lahko pridobil znanje in dostop do informacij ter dosegel tehnološki preboj virtualno kjerkoli in kadarkoli. V ABC verjamemo, da je prihodnost v tehnologijah, ki bodo človeku omogočile čim lažji dostop do zgoraj omenjenega, zato smo eden prvih pospeševalnikov, ki ustvarja virtualni pospeševalnik in omogoča vsem start-upom dostop do znanja, trga in investitorjev z domačega naslanjača.
Uradno odpirate svojo pisarno v Silicijevi dolini in s tem postajate prvi evropski pospeševalnik, ki je stopil na ‘sveta’ tla. Kako vam je uspela ta hitra in pravzaprav nepričakovana rast projekta?
(Dejan Roljič) Gre za prvi zasebni, evropski pospeševalnik v Silicijevi dolini in biti tukaj je nujno zlo, ki je pravzaprav privilegij. Vsakodnevno sodelovanje z enakomislečimi ljudmi, velikimi korporacijami in največjimi investicijskimi skladi je edini recept za še večji uspeh, ki ga namerava ABC doseči v naslednjih 18 mesecih. Naš cilj je postati eden od top 3 najboljših pospeševalnikov na svetu s samozadostnim poslovnim modelom, zato je ta uspeh oziroma taka širitev ter hitrost nekaj samoumevnega. Ključno pri razvoju je, da imaš lokalno močno povezano ekipo, ki ima že predhodne skupne uspehe in razume lokalno miselnost in znanje iz tvoje industrije. Mi smo imeli to srečo, da smo spoznali podjetnico Ano Lukner ter hitro ugotovili, da imamo enako vizijo. Ekipa v Silicijevi dolini je preprosto popoln set raznovrstnosti, a hkrati ima še vedno veliko željo po osvajanju podjetniškega sveta. Ekipa je 99 odstotkov vsakega podjetja.
Trditev, ki nekako vedno visi v zraku, je, da smo Slovenci izjemno inovativen narod. Se s to trditvijo lahko strinjate?
(Dejan Roljič) Slovenci smo zelo inovativen narod, imamo pa mogoče včasih izrazit sindrom majhnosti in nesamozavesti. Svet je sam po sebi zelo majhen, zato je ključno, da poskusimo našim ljudem približati druge razsežnosti na najbolj preprost način.
Ali znamo delati oziroma ali hočemo zares delati?
(Dejan Roljič) To ni vprašanje, ki se navezuje samo na slovenski narod. To je vprašanje, ki si ga zastavlja vsaka država po svetu, ko išče rešitve, s katerimi bi še bolj povečala učinkovitost ljudi in hkrati naredila ekosistem, v katerem ljudje delajo, bolj zanimiv in privlačen. Vsak človek bi rad delal tisto, kar ga najbolj veseli, ampak velikokrat je življenje nepravično in nimamo vsi take sreče. Če imate željo, pogum in voljo, se velikokrat vse da.
Bi lahko izbrali tri slovenske start-upe, ki so v zadnjih 5 letih ustvarili izjemno zgodbo o uspehu – torej so podjetje prodali in naredili t. i. exit oziroma izstop ali pa so tako zelo uspešni in imajo tako visoke prihodke, da jim tega ni treba? Svojo pot pa so začeli kot del nekega pospeševalnika doma ali v tujini.
(Dejan Roljič) Vsako podjetje je na začetku start-up in vsak start-up so posredno ali neposredno pospešili pospeševalniki, partnerji ali investitorji. Na svetu je ogromno število uspešnih start-upov, kar prikazuje tabela t. i. »Unicorns« – samorogov, ki v zadnjih letih nastajajo v veliko večjem številu prav zaradi globalne infrastrukture, ki jo ponuja svet start-upov. Uspešni slovenski start-upi oziroma start-upi s slovenskimi ustanovitelji so na primer:
– Kosei, start-up, katerega lastnik je bil Jure Leskovec in ga je kupilo podjetje Pinterest.
– Tukaj so še podjetja, kot so Celtra, Visonect in Outfit7 – vsi so globalno navzoči in imajo odličen prihodek.
Zelo zanimivi so naslednji start-upi, ki šele resnično prodirajo, ampak so skupaj zbrali že več kot 50 milijonov evrov investicij: 4th Office, Layer, Lyst, Bitstamp, BellaBeat, TV Beat itd. Vsi so globalno navzoči in imajo odlično start-up miselnost.
Kateri slovenski start-up bi postavili na prvo mesto? Kateri je torej tisti start-up, ki zares pripoveduje globalno uspešno zgodbo in je lahko vzorčni primer, kako bi start-upi morali delovati?
(Dejan Roljič) Vsak start-up ima svojo zgodbo in vsak, ki se odloči za preboj na mednarodne trge, je vreden omembe. Tukaj ni prvega mesta, ker vsak start-up razvija proizvode v svoji industriji. Cilj je, da to industrijo čim bolj inovirajo in spremenijo obstoječe poslovne modele.
Kje nam torej spodleti in kaj bi morali narediti drugače?! Ali slovenska scena start-upov sploh premore dovolj znanja, da bi ‘povila’ globalni projekt, ki bi resnično spremenil svet?
(Dejan Roljič) Kdo pravi, da nam je spodletelo? Slovenska scena start-upov je eden od najbolj razvitih ekosistemov v Evropi, ki v zadnjih letih prikazuje odlično prakso v povezovanju ter skupnem nastopu na tujih trgih. Vsi skupaj smo ugotovili, da smo skupaj veliko močnejši, če slovenske start-up iniciative in ekosisteme povežemo v organizirano strukturo. Število start-upov se vsako leto povečuje in število uspešnih start-upov je vsako leto večje. Start-upi ter mala, inovativna podjetja so prihodnost svetovne ekonomije in mogoče kljub še nepopolnemu razumevanju širše javnosti vsak dan spreminjajo naše življenje in ga poskušajo narediti bolj preprostega.
Večkrat smo slišali, da bi Slovenija lahko postala Silicijeva dolina Evrope. Zakaj bi to bilo mogoče in zakaj ne?
(Dejan Roljič) To ni tako preprosto, ker je Silicijeva dolina visokokoncentrirano območje najboljših inovatorjev na svetu in taka struktura ni nastala čez noč. Največja razlika in mogoče ta trenutek naš največji izziv je, kako spremeniti način razmišljanja ljudi v mišljenje, kot ga imajo tukaj. Tukaj resnično prevladuje kultura MI ne JAZ.
Kdo je vaš največji vzornik?
(Dejan Roljič) Sam sebi si največje ogledalo. Zgleduješ pa se po vseh tistih, ki dokazujejo, da se s trudom, pravim načinom dela in ustrezno ekipo da doseči marsikaj.
Če bi imeli na računu 1 milijardo, potem bi …
(Dejan Roljič) Še vedno jedel burek na Miklošičevi.
Več informacij:
abc-accelelator.com
