Ko se otrok rodi, starši, sorodniki in prijatelji ugotavljajo, komu je podoben, čigave oči ima… Kateri od staršev pa bo vplival na njegov um in inteligenco? Od koga otroci podedujejo inteligenco?
Priznajte, da ste se tudi vi že kdaj vprašali, od koga otroci podedujejo inteligenco? Ob prihodu novega člana se starši sprašujejo, kateremu bo otrok bolj podoben. Medtem ko je fizična podobnost pogosto prva stvar, ki jo opazimo, se mnogi starši sprašujejo tudi o drugih dednih značilnostih, zlasti inteligenci.
Znanstvene raziskave so prinesle zanimive ugotovitve glede tega vprašanja, ki odpirajo vrata v svet genetike in vpliva staršev na otrokov kognitivni razvoj. Glede na raziskave se zdi, da imajo materini geni ključno vlogo pri oblikovanju inteligence pri otrocih.
Geni, ki so odgovorni za razvoj kognitivnih sposobnosti, se nahajajo na kromosomu X. Ker imajo ženske dva X kromosoma, imajo več možnosti za prenos teh genov na svoje potomce v primerjavi z moškimi, ki imajo le enega. Tako je mogoče ugotoviti, da je materin prispevek k inteligenci otroka izrazitejši v dedovanju genetskih značilnosti.
Številne študije kažejo, da otroci inteligenco podedujejo po materi
Inteligenca naj bi bila med pogojenimi geni, ki morajo izhajati iz matere. Študije z uporabo gensko spremenjenih miši so pokazale, da so tiste z dodatnim odmerkom materinega gena razvile večje glave in možgane, vendar so imele majhna telesa.
Nasprotno so miši z dodatkom očetovih genov imele manjše možgane, vendar večja telesa. To odpira vrata razumevanju, kako dedna genetika vpliva na razvoj možganov in posledično na kognitivne funkcije.
Kaj je od mame in kaj od očeta?
Raziskovalci so identificirali celice, ki vsebujejo samo materine ali samo očetove gene v šestih različnih delih mišjih možganov, ki nadzorujejo različne kognitivne funkcije, od prehranjevalnih navad do spomina.
Celice z očetovimi geni so nakopičene v delih limbičnega sistema, ki je vpleten v funkcije, kot so spolnost, hrana in agresija. Raziskovalci pa niso našli očetovskih celic v možganski skorji, kjer se odvijajo najnaprednejše kognitivne funkcije, kot so sklepanje, misel, jezik in načrtovanje.
Raziskave jasno kažejo, da genetika ni edina determinanta inteligence – ocenjujejo, da je le 40 do 60 odstotkov inteligence dedne, ostalo je odvisno od okolja.
To poudarja pomen vpliva okolja, vzgoje in izkušenj, ki jih otrok doživlja med odraščanjem, pri oblikovanju njegove inteligence. Tako so geni pomemben sestavni del, vendar so le del širšega spektra dejavnikov, ki oblikujejo kognitivno sposobnost.
