Čeprav za nekatere med nami še ni prišel čas za počivanje na sončnih plažah ali potepanje po neznanih deželah, naj nas to ne obremenjuje, saj je lahko naš dan vseeno zaznamovan z barvito avanturo. Zato se v sveže poletno jutro prebudimo s pričakovanjem, kam nas bo tokratna dogodivščina odpeljala.
Ljubljanski Montmartre
Pustimo, naj se dan začne počasi in se za začetek odpravimo do središča naše prestolnice, ki v poletnih dnevih še bolj barvito zaživi. Sobota je dan za obisk umetniške tržnice, ki se razprostira na Cankarjevem obrežju in obljublja, da bomo s sprehodom med pisanimi stojnicami številnih slovenskih umetnikov nasitili našo lakoto po estetskih užitkih in si z nakupom izbranega izdelka še dodatno polepšali naše jutro. Prav tako nam potepanje po starem delu Ljubljane omogoča neskončno izbiro nam najljubšega prostora za srkanje jutranje kave in opazovanje lahkotnega vrveža, ki nastaja v prepletu domačih in tujih obiskovalcev. Naj v stilu francoskega jutra dela družbo naši skodelici kave nepogrešljiv francoski rogljiček. Kot ocenjujejo v pekarni Pečjak, jih v Sloveniji vsak dan pojemo kar sto tisoč. Zanimiv podatek, kot tudi, da naj bi bili za značilno obliko francoskega rogljička, polmesec, krivi Turki, ki imajo polmesec na svoji zastavi. Turška kultura, znana v zgodovini po pogumnih osvajanjih tujih dežel in barvitih tržnicah danes, nam služi kot namig, kam pelje naša pot: čez Tromostovje in na Ljubljansko tržnico, seveda. Dišeče arome raznovrstnih začimb in zelišč, barvita ponudba sadja in zelenjave ter sveži šopki rož napolnijo vsa naša čutila in košaro, ki je nismo pozabili vzeti sabo na potep. Ustavimo se še v ribarnici, v pokritem delu tržnice pod Plečnikovimi kolonadami, napolnimo našo košaro z morskimi specialitetami in si privoščimo, da v času opoldanske malice zahrustamo v sveže pečene sardele pri bližnjem ponudniku.
Voulez vous …
Sonce je visoko, vročina na nas deluje lenobno in sproščujoče, zato poiščimo najbolj primeren kotiček, da se ohladimo in napolnimo s svežo energijo. Iz razgretega mestnega središča se zapeljimo na zeleni vrt Galerije Grad v Rožni dolini in ob njihovi ponudbi odličnih sladoledov, tort in pit počakajmo, da se sonce spusti malce nižje. Prijetna uvertura v zeleno okolje nam da zagon, da se odpeljemo ven iz mesta, v objem narave, ki se skriva nedaleč stran. Usmerimo se proti Dolgemu mostu, nadaljujmo do Brezovice in zavijmo za Dobravo ter se peljimo naprej do naselja Dvor, kjer stoji mogočna gotska cerkev sv. Petra. Pretegnimo si noge, oglejmo si cerkev pobližje in nadaljujmo do Polhovega Gradca, ki leži le 18 km iz Ljubljane. Le-ta se odlikuje po bogati kulturni dediščini. Tu zasledimo več umetnostnih zvrsti: srednjeveške freske, poznogotsko kiparstvo, baročno slikarstvo in rezbarstvo, cerkveno in grajsko arhitekturo ter številne zanimive črne portale pri kmečkih hišah. Mnogokrat obiskana je tudi romantična Polhograjska graščina, kjer organizirajo grajske poroke in poskrbijo, da se pomembna odločitev zapiše kot pravljični spomin. Prijetno je tudi posedanje na eni izmed klopic na grajskem vrtu, ki je več kot primeren prostor za popoldansko siesto.
Joie de vivre!
A pred nami razpeto Polhograjsko hribovje kliče po nadaljevanju, zato se zapeljimo v bližino njegovega podnožja. Razgibanemu svetu tega slikovitega hribovja dajejo poseben pečat njegovi vrhovi: mogočna Polhograjska gora ali Gora sv. Lovrenca (824 m), košati Tošč (1021 m) in rogljata Grmada (898 m). Najvišje se dviga plečata Pasja ravan (1029 m ). Izbira vrhov je pestra, kot je tudi pestra izbira izhodišč. Z nami sta še vedno francoski navdih in legenda o nosu francoskega kralja Ludvika XIV., zato naj bo naš cilj Grmada in izhodišče v Mačkovem grabnu, do katerega pridemo, če se iz Polhovega Gradca usmerimo proti Črnemu vrhu in sledimo makadamski poti, ki se po približno 500 metrih za Polhograjsko graščino odcepi na desno. Od tu nas dobro označena in nezahtevna pot vodi po slikoviti dolini s potokom, ki mu deroč tok omilijo številni jezovi. Do vrha Grmade je potrebno približno eno uro in pol hoda, steza pa je tik pred vrhom na nekaterih mestih strma in skalnata, zato previdnost ne bo odveč. Trud bo poplačan s prelepim razgledom na vrhu in mirno atmosfero. Pot nazaj bo dodatno motivirana, saj je pred nami še en mamljiv cilj, in sicer obisk gostilne Pri Pratkarju v Pristavi pri Polhovem Gradcu, ki je med drugim tudi eno od izhodišč za pot na Grmado. A tokrat naj bo stoletna gostilna, ki slovi po združevanju tradicije in potreb sodobnega gosta, naša zadnja točka. V široki ponudbi, v kateri kraljujejo slastna telečja obara z ajdovimi žganci, vampi, golaž in polnjena paprika, bodo veselje našli tudi vegetarijanci pri naročilu vegetarijanskega krožnika. Bon appétit!
