Medtem ko se svet še naprej spopada z uničujočimi učinki podnebnih sprememb, mnogi iščejo načine za zmanjšanje lastnega ogljičnega odtisa. Področje, ki je v zadnjih letih prejelo veliko pozornosti, je vloga živinoreje pri globalnem segrevanju. Toda kako pomemben je prispevek te industrije k emisijam toplogrednih plinov in ali bi lahko prehod na rastlinsko prehrano pomembno vplival na njihovo zmanjšanje? V tej raziskavi se poglabljamo v številke in raziskujemo potencial veganskega načina prehranjevanja.
Ali lahko veganstvo reši pred globalnim segrevanjem? Po podatkih Združenih narodov je živinoreja odgovorna za 14,5 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. To je pomemben delež in vredno si je podrobneje ogledati posebne načine, na katere ta industrija prispeva k podnebnim spremembam.
Eden od glavnih načinov je proizvodnja metana, močnega toplogrednega plina, ki ga sproščajo prebavni sistemi prežvekovalcev (kot so krave, ovce in koze) in iz gnoja, ki ga proizvajajo. Metan ima v 100-letnem časovnem okviru 28-krat večji potencial globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid.
Cowspiracy: The Sustainability Secret (2014) – dokumentarni film v celotni dožini
Drugi način, na katerega živinoreja prispeva k globalnemu segrevanju, je krčenje gozdov, do katerega pogosto pride zaradi pašnikov in gojenja krmnih rastlin za živali. To ne le sprosti ogljik, shranjen v drevesih, ampak tudi zmanjša sposobnost planeta, da absorbira ogljik s fotosintezo.
Čeprav so številke morda zastrašujoče, obstaja upanje, da bi lahko prehod na rastlinsko prehrano pomagal ublažiti učinke živinoreje na podnebne spremembe. Študija Univerze v Oxfordu je pokazala, da bi svetovni premik k veganstvu zmanjšal emisije toplogrednih plinov za 70 %. To je zato, ker proizvodnja rastlinske hrane zahteva bistveno manj zemlje, vode in energije kot živinoreja.
Vendar je pomembno vedeti, da zgolj veganstvo ni čarobna rešitev za globalno segrevanje. Obravnavati je treba tudi druge pomembne vire emisij toplogrednih plinov, kot je izgorevanje fosilnih goriv. Poleg tega lahko način pridelave in transporta rastlinske hrane vpliva tudi na okolje.
Čeprav živinoreja pomembno prispeva k globalnemu segrevanju, prehod na rastlinsko prehrano sam po sebi ne bo rešil problema. Pomembno je upoštevati celoten prehranski sistem in njegov ogljični odtis, vključno z načinom gojenja, transporta in predelave rastlin. Jasno pa je, da bi zmanjšanje porabe mesa in povečanje rastlinske prehrane pozitivno vplivalo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in blažitev podnebnih sprememb.
