Po malo manj kot dvesto letih, ko so zasnovali prva kolesa stare pole, tako imenovana penny-farthing, je lani švedski arhitekt poskrbel za reinkarnacijo tega slavnega in zanimivega kolesa.
Medtem ko so pred skoraj dvesto leti izdelovali ogromna sprednja kolesa za vse bolj priljubljena prevozna sredstva, se mnogi nostalgiki zdaj vračajo k njihovi reinkarnaciji. Navsezadnje je zgodovina za mnoge oblikovalce, arhitekte, filmarje in fotografe neznansko privlačna. Zakaj se torej ne bi malce poigrali z domišljijo in odkolesarili v preteklost?
Na to je pomislil tudi švedski arhitekt Per-Olof Kippel, ki je ponovno oživel kolesa stare šole z ogromnim sprednjim in manjšim zadnjim kolesom. Spomnimo se jih morda iz učbenikov za zgodovino ali z muzejskih razstav, žal pa je kolo stare šole v vsakdanjem življenju potonilo v pozabo s prihodom in vseprisotnostjo konvencionalnih koles.
Pri ročno izdelanih Kippelovih reinkarniranih kolesih stare šole so gonilnik in pedala neposredno povezani s sprednjim, večjim kolesom, s čimer lahko pri vožnji dosežemo največjo možno hitrost. Toda pozor – večje, kot je kolo, večja je tudi naša hitrost!
Tukaj si oglejte še druga trendi kolesa za sodobne mestne vožnje!
Okvir kolesa je izdelan iz enotne cevi, ki povezuje krmilo, nameščeno na sprednje kolo in zadnji del – manjše, toda vodilno kolo. Kolo stare šole, za katerega je arhitekt skrbno načrtoval vse dele in komponente, sestoji iz kakovostnega nerjavečega jekla, klasičnega usnjenega sedeža ter spoliranega pesta in pedal. Dobimo ga v velikosti 1,2 in 1,3 metra, lahko pa ga še nekoliko prilagodimo tako, da spremenimo dolžino gonilke.
