Silicijeva dolina – kjer so sanje dovoljene

1976 – Apple l – Prvi osebni računalnik. Zanj Apple 50 dobi naročil od vnaprej znanega kupca.

Ustanovni očetje Silicijeve doline so pravzaprav pomembnejši od predsednikov in kraljev. Morate spoznati zgodbo, ki je zakrivila prihodnost!

Silicijeva dolina je danes pojem vizije prihodnosti – dolina, kjer so sanje dovoljene. Kjer te sanje pomenijo osnovni gradnik vsake poslovne ideje. Kar jo dela še posebno močno in karizmatično, je njena skoraj 80-letna zgodovina, v kateri so rock zvezdniki tehnologij, oblikovalci in znanstveniki skupaj soustvarjali prihodnost, ki jo vsi živimo danes. S svojimi idejami, ki so bile oddaljene sanje, so zgradili našo sedanjost in krojijo ter ustvarjajo našo prihodnost. Ustanovni očetje Silicijeve doline so pravzaprav pomembnejši od predsednikov in kraljev. V rokah imajo škarje in platno naše skupne prihodnosti. In pogled danes v prihodnost napoveduje, da bo prihodnost neverjetno razburljiva. Si predstavljate svet brez svojega pametnega telefona?! Potem morate spoznati zgodbo, ki je zakrivila prihodnost!

Prava podjetniška miselnost

Plast za plastjo, desetletje za desetletjem, inovacija, ki prinese novo inovacijo – to je materija, zaradi katere Silicijeva dolina vedno znova ustvari inovacije, ki krojijo prihodnost. A to ni naključje. Gre za miselnost in zavedanje njenih ustvarjalcev, da v življenju nič ni naključje. Podjetniško miselnost, ki je kombinirana s kančkom nore vizionarnosti in prepričanjem, da nič ni nemogoče. In prav tu se skriva ključ do uspeha velikopoteznosti idej, ki se rojevajo na tem vizionarjem izjemno domačem in prijaznem kraju. Silicijeva dolina je zarezala v pore moderne družbe in kroji njeno prihodnost. Je dežela, kjer so sanje dovoljene – ne le dovoljene, temveč kar doma. Kajti le iz njih lahko zrastejo neverjetne stvari. Sanjati, se presegati in otroško verjeti je tu zapisano z velikimi črkami.

Naključja in pravi trenutki zgodovine, ki nastanejo v domači garaži

Silicijeva dolina ni nastala le zaradi naključji niti ne zaradi ene same ideje. Podlaga za njen nastanek so pravzaprav vizije različnih vizionarjev v pretekli ali polpretekli zgodovini, kot je Charles Babbage – znanstvenik, ki je s svojim analitičnim strojem iz leta 1856 zasnoval in zasejal idejo o sodobnem računalniku. Ali pa matematično genialne Ade Lovelace, ki je znana po tem, da je ustvarila prvi računalniški program in s tem postavila temelje sodobnega programiranja. Ter Alana Turninga, katerega življenjsko zgodbo poznamo iz filma “The Imitation Game (2014)” in je zaslužen za dešifriranje znamenite nemške šifrirne naprave Enigma med drugo svetovno vojno. Je namreč prvi, ki si je zastavil vprašanje:  “Ali lahko računalniki posnemajo človeško vedenje?!” Mnogi vizionarji so s svojimi sanjami in vizijami prihodnosti gradili temelje, na podlagi katerih so se južno od San Francisca začele rojevati ponarodele legende o podjetjih, ki nastajajo v domačih garažah. A zgodba je kot po navadi mnogo kompleksnejša. Silicijeva dolina je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja veljal za sadno metropolo, saj so se južno od San Francisca razprostirale nepregledne poljane sadnih dreves in obstajala je prava sadjarska industrija. Dolino so zato ljubkovalno imenovali kar The Valley of Heart’s Delight – dolina srčne vzhičenosti. Z veliko gospodarsko krizo leta 1929 sadjarstvo v dolini izgine in tako se pojavi prostor za novo industrijo – vojaško industrijo, ki je v naslednjih letih gonilo razvoja.

Ob pravnem trenutku na pravem mestu

V tej dolini so naključja skoraj del ponarodelih legend, saj se praktično vse dogaja v določenih ključnih trenutkih. Med tem, ko se je v dolini začela rojevati vojaška industrija, sta prijatelja Bill Hewlett in Dave Packard ustanovila podjetje, ki sta ga poimenovala Hewlett-Packard. Zaporedje priimkov sta določila kar z metanjem kovanca. Pisalo se je leto 1939. Uradno prav ustanovitev podjetja Hewlett-Packard velja za rojstvo Silicijeve doline, čeprav so bili pravi temelji za pospešen razvoj položeni v nekaj naslednjih letih. Univerza Stanford se je namreč prav v tistem času znašla v veliki finančni krizi, zaradi katere so bili primorani dati v najem velik del svojega zemljišča, na katerem je nastal tehnološki park. Splet naključji je povezal industrijo z univerzo. Podjetja in profesorje, a še pomembneje – študente in vizionarje. Če danes pogledamo zemljevid Silicijeve doline, nam postane jasno, kako ključna je bila vloga univerze Stanford in kako je v središču vsega, povezanega s tem, kar pomeni Silicijeva dolina danes. Od Univerze Stanford do sedežev tehnoloških gigantov, kot so Google (Googleplex), Apple in Facebook, potrebujete vsega 15 minut z avtomobilom. Čeprav podjetja niso oddaljena enako (razdalje) in tudi niso v istih smereh, predstavlja prav Stanford simbolični epicenter Silicijeve doline. Še danes … več kot 60 let pozneje.

Sodoben računalniški čip iz silicija

Jack Kilby
Jack Kilby

Silicijeva dolina je dobila ime po najpomembnejši iznajdbi druge polovice 20. stoletja – silicijevem čipu, ki sta ga 1961 izumila ameriška elektroinženirja Jack Kilby in Robert Noyce. Izum je drastično spremenil tehnologijo in tlakoval pot modernim osebnim računalnikom. Prav ta inovacija, ti mali računalniški čipi se v zadnjih 60 letih v osnovnih principih niso drastično spremenili. Poganjajo vaš pametni telefon, računalnik in praktično vse male gospodinjske naprave – tudi tiste v kuhinji. Brez pionirjev, kot sta bila Jack in Robert, prihodnji ustvarjalci prihodnosti, kot so bili Steve Jobs, Bill Gates in Mark Zuckerberg, ne bi imeli osnovnega orodja za spreminjanje sveta in izgradnjo svojih neverjetnih imperijev. Na podlagi svojih še bolj drznih sanj. Ime Silicon Valley se prime šele v sredini 80. let prejšnjega stoletja s serijo člankov, ki jih je za Electronic News pisal novinar Don Hoefler, ter tako postane splošen pojem za industrijsko območje južno od San Francisca.

Garažna podjetja – niso le urbana legenda

Splošno znana zgodba je, da se je vse začelo v domači garaži. In to nikakor ni urbana legenda, temveč stvarnost ustvarjalcev norih zamisli, ki v skupni zgodbi druži vsaj tri velikane HP, Apple in Google. HP – Hewlett-Packard. Podjetje, ustanovljeno 1939, je svojo pot začelo s 538 dolarji ustanovnega kapitala in sedežem kar v garaži Dava Packarda in njegove žene. V garaži pa je nekaj časa poleg podjetja HP bival tudi Bill Hewlett, ki ni imel dovolj denarja za najem lastnega stanovanja. APPLE. Leta 1978 sta svojo skupno poslovno pot začela Steve Jobs in Steve Wozniak v garaži Jobsovih staršev. Tu jima je z ekipo prijateljev uspelo ustvariti prve komercialne izdelke, kot je sloviti Apple I, pri tem pa se nista zavedala, da pravzaprav ustvarjata podjetje, ki bo spremenilo informacijsko tehnologijo za zmeraj. GOOGLE. Sergey Brin je spoznal Larryja Pagea leta 1995, ko je vodil ogled na fakulteti Stanford. Praktično takoj sta spoznala, da imata skupne točke, in naslednje leto začela delati na ideji iskalnika Google, med tem pa sta še vedno živela v kampusu univerze Stanford. Septembra 1998 sta najela garažo, a jo je podjetje po dobrih 5 mesecih preraslo in se z osmini zaposlenimi preselilo v Palo Alto.

Hp je svojo pot začel v garaži Dava Packarda.
Hp je svojo pot začel v garaži Dava Packarda.

Tehnološki mejniki, ki spreminjajo svet (časovnica)

1961 – Integrirano vezje – sodobni računalniški čip.

1971 – 8-inčna disketa – IBM predstavi disketo, prvo napravo za fizični prenos podatkov.

1976 – Apple l – Prvi osebni računalnik,  zanj Apple prejme 50 naročil od vnaprej znanega kupca.

1979 – Sony Walkman – Sony predstavi napravo, s katero se glasba znajde v tvojem žepu.

1981 – MS-DOS – Microsoft predstavi MS-dos, dolgoletno osnovo vseh Microsoftovih operacijskih sistemov.

1983 – Prenosni telefon – Motorola DynaTAC, ki se prodaja komercialno in stane 4000 ameriških dolarjev.

1984 – Apple Macintosh – Prvi računalnik z miško in sodobnim uporabniškim vmesnikom – okni.

1989 – Internet – Tim Berners-Lee uveljavi protokol HTTP kot osnovni gradnik sodobnega interneta.

1995 – Windows 95 – Prvi sodobni operacijski sistem s start gumbom.

1997 – Google – Larry Page in Sergey Brin registrirata domeno google.com in s tem ustvarita podlago za enega od največjih tehnoloških imperijev na svetu.

2002 – T-Mobile sidekick – Prvi telefon z velikim zaslonom in integrirano tipkovnico ter možnostjo pošiljanja sporočil.

2004 – Facebook – Mark Zuckerberg s partnerji ustanovi TheFacebook.com In dve leti pozneje zavrne ponudbo Yahooja, vredno kar 1 milijardo.

2005 – YouTube – Steve Chen, Chad Hurley in Jawed Karim ustanovijo YouTube, ki ga leto pozneje kupi Google za 1,65 milijarde dolarjev.

2007 – Apple iPhone – Prvi pametni telefon z zaslonom na dotik, ki pomeni mejnik v tehnologiji pametnih telefonov, kot jih poznamo danes.

2012 – Rapsberry Pi fonudacija predstavi računalnik v velikosti kreditne kartice, ki ima vse, kar imajo veliki (v kolikor imate tipkovnico, miško in zaslon) in stane le 25 dolarjev.

2015 – Adidas – Adidas napove športne copate po meri uporabnika, ki jih bo natisnil s 3D-tiskalniki.

Rivalstva, prevare in prijateljstva, ki so zaznamovala razvoj tehnologij

Vsekakor je najbolj znana in legendarna je zgodba o rivalstvu med pionirjema računalniške industrije Stevom Jobsom in Billom Gatesom, ki sta redno obračunavala prek tiska, čeprav sta njuni podjetji Apple in Microsoft v osemdesetih sodelovali pri razvoju grafičnega vmesnika za osebne računalnike, ki pozneje postane jabolko dolgoletnega spora. Apple je namreč pri Microsoftu naročil kopiranje obstoječega Xeroxovega operacijskega sistema, ki je že uporabljal filozofijo računalniških oken ter računalniško miško za upravljanje z uporabniškim vmesnikom. A se je izkazalo, da je imel Gates svoje načrte in je idejo o oknih komercializiral s takrat največjim tehnološkim podjetjem IBM-om, ki je kot prvi uporabljal Windowse. Jobs je prek tiska večkrat označil Gatesa za popolnoma brezidejnega, a prav nič drugače se ni vedel niti Gates. Leta 2007 zakopljeta dolgoletno bojno sekiro in si v okviru panela na konferenci D5 priznata, da brez njunega rivalstva ne bi bilo tovrstnega napredka tehnologij. Dejstvo je, da so prav partnerstva in prava rivalstva skozi zgodovino Silicijeve doline omogočala okolje za ustvarjanje pravih zgodb, ki so pisale zgodovino. Lahko trdim, da Apple ne bi postal podjetje, kot ga poznamo danes, brez posebne vezi med Jobsom in računalniškim genijem Stevom Wozniakom, tistim, ki je idejnemu Jobsu pravzaprav omogočil sanje o osebnem računalniku in je bil genialec, ki je tehnično uresničeval njegove vizionarske zamisli. Prav tako Apple ne bi bilo podjetje, kot je danes, brez pravega rivalstva z Microsoftom. Tovrstne vezi in odnosi so tudi v novejši zgodovini pripeljale do vseh večjih inovacij na področju tehnologij.

Spletni balon in drugi val infomacijskih tehnologij

Pojav interneta je povzročil razcvet nove veje tehnologije, ko so podjetja dobesedno nastajala čez noč in postajala spletne uspešnice. Vse to jim je omogočala naklonjenost investitorjev, ki so hlastali po bodočih donosih in pri tem niso upoštevali tradicionalnih smernic. Internet je namreč pomenil tako mamljiv posel, da se mu je denar težko upiral. Obdobje lahko opišemo kot zlato mrzlico, ko je prav vsak investitor želel biti poleg. A kot pri vsaki tehnologiji se je bilo treba marsičesa še naučiti in počakati na prave trenutke v zgodovini. Svet za internet še ni bil dovolj zrel in količina tveganega kapitala, ki ni obrodila sadov, je bila velikanska. Prav zaradi tega med letoma 1999 in 2001 pride do zloma na borzi, trgi naj bi po nekaterih ocenah izgubili 5 trilijonov, nekatere še danes znane blagovne znamke na področju spletnih tehnologij pa izgubijo tudi 90 odstotkov vrednosti. Med njimi je bil tudi Amazon.com, ki je z vrednosti delnice 700 dolarjev za delnico padel na šokantnih 7 dolarjev za delnico, a se jim je uspelo pobrati. Podobna zgodba doleti tudi eBay.com in mnoga druga znana imena, med katerimi nekatera poka spletnega balona niso preživela. Tako so v anale zgodovine zapisane domene, kot je Pets.com in Webvan.com. Internetna industrija je zaradi nastalih okoliščin potrebovala precej časa, da si je spet pridobila zaupanje investitorjev, kar je omogočilo drugi val sodobnega interneta, ki se zdi, da nezadržno prodira v vse pore naše družbe. S pojavom družabnih omrežji, kot je Facebook, in različnega spleta možnosti komuniciranja in objavljanja vsebin (YouTube) pa se pravzaprav spreminja tudi svet, kot smo ga poznali do zdaj. Spreminja se medijska pokrajina, ki vse bolj postaja svet v domeni posameznika. Zdi se, da je industrija prerasla otroške bolezni, čeprav mnogi svarijo pred ponovnim zlomom.

Vizija prihodnosti in vizionarji

Če je Steve Jobs leta 2007 predstavil iPhone prve generacije in tako napovedal neko novo dobo ter tako na novo izumil telefon, vemo, da bomo tudi v tem desetletju deležni podobnih revolucionarnih izumov s podobno težo. Naše telo se bo digitaliziralo z nosljivimi napravami wearables, v naš dom prihajajo pametne naprave, ki se bodo povezale v skupek funkcij, ki jim bomo nekoč lahko rekli pametni dom. Vizionarji sedanjosti za prihodnost, kot je Elon Musk, že uveljavljajo zamisel, da bo avtomobil nekoč le električen. Google in proizvajalci avtomobilov se trudijo, da bi nekoč avtomobili vozil popolnoma samostojno – avtonomno in varneje od človeka. Ta realnost prihodnosti nas čaka že čez nekaj let. Ste pred desetimi leti pomislili na to, da bi vaš avto lahko sam parkiral? Funkcija, ki jo danes premore praktično vsako novo vozilo. Ali pa, da boste v svojem žepu nosili računalnik oziroma pametni telefon, ki že premore skoraj vse funkcije računalnika. Človek spet sanja o potovanju v vesolje in Nasa napoveduje, da bomo čez dvajset let pristali na Marsu. Spreminjajo se tudi družba in družbene navade. Ljubljana je pred dobrim mesecem dobila car sharing, ki spreminja pogled na lastnino avtomobila in kaže, kako bi se lahko do tega objekta poželenja, pojma lastnine, vedli nekoč. Skozi vse dejavnike postajamo drugačni, drugače dojemamo svet in drugače sprejemamo informacije. Generacija milenijcev ne pozna jezikovnih meja, živijo v nekem drugem medijskem svetu. Najprej preverijo YouTube, Twitch in Snapchat, šele nato jih lahko ujamemo na Facebooku. Televizije ne poznajo in težko naštejejo 5 televizijskih programov. Družba se spreminja in priznati je treba, da večina družbenih sprememb in revolucionarnih zamisli prihaja iz divjega zahoda, iz doline, ki ji pravimo Silicijeva dolina. Kjer se rojevajo sanje o prihodnosti, ki jih uresničujejo veliki ljudje. Ti pravzaprav s svojimi včasih norimi idejami spreminjajo družbo do te mere, da lahko trdimo, da so pomembnejši od predsednikov in kraljev. V rokah imajo namreč škarje in platno naše skupne prihodnosti. Silicijevo dolino pa lahko brez zadržkov označimo za zibko sanj o prihodnosti.

Prelistaj našo revijo

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!

Več zgodb
HP ZBook Studio in Create: nova prenosnika za ustvarjalce ciljata na sam vrh!