Benjamin Franklin je nekoč dejal: “Sreča je prej v majhnih prikladnostih in užitkih, ki se pojavljajo vsak dan, kot pa v trenutkih velike nenadne sreče, do katere pride le redko.” Finska, Norveška, Danska, Islandija in Švedska se uvrščajo med najsrečnejše države na svetu. S poudarkom na ravnotežju in povezanosti je vsaka izmed teh držav razvila svoj način življenja. Milijoni Skandinavcev uživajo zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, visoke življenjske standarde z manj pritiska, manj stresa, hkrati pa imajo več časa za vse, v čemer uživajo in radi počnejo.
Iščete spremembo življenjskega sloga? Uporabite katero izmed teh skandinavskih življenjskih filozofij, da spremenite dojemanje smiselnega in polnega življenja!
Lagom
Lagom je velike del kulture na Švedskem. Pomeni “ne premalo, ne preveč, temveč ravno prav”. Ta ena beseda zajema celotno švedsko socialno-demokratično filozofijo o življenju: vsi bi morali imeti dovolj, nihče pa preveč. Koncept torej spodbuja krovno ravnovesje v našem življenju: vse v zmernih količinah.
Ljudje na Švedskem trdo delajo, vendar nikoli v škodo drugim delom svojega življenja. Namesto, da bi izgoreli s 60-urnim delovnikom in se obremenjevali, jih lagom spodbuja k ravnotežju in življenju nekje “na sredini”. Druge značilnosti filozofije lagom so varčnost, zmanjševanje stresa ter osredotočanje na okoljska vprašanja in trajnost.
Filozofija lagom je torej čudovito preprosta in ponuja alternativo ideji, da vedno iščemo naslednjo najboljšo stvar. Anna Brones v svoji knjigi Live Lagom: Balanced Living, the Swedish Way pojasnjuje: “Uporaba lagoma v našem vsakdanjem življenju – v tem, kaj jemo, kaj nosimo, kako živimo in kako delamo – je morda trik za zavzemanje za bolj uravnotežen, trajnostni življenjski slog, ki pozdravlja užitke obstoja in ne potrošništva.”
Hygge
Tako v danskem kot norveškem jeziku hygge pomeni “dati pogum, tolažbo, veselje.” Na Danskem pa je hygge več kot le beseda – je osrednji del kulture. Gre za to, da svojemu odgovornemu, stresnemu jazu, privoščite oddih, da lahko zaživi ta trenutek in uživa v svojem neposrednem okolju. “Gre za uživanje v življenju s prijatelji in družino, za negovanje teh trenutkov. Gre za to, da te trenutke zagrabimo in jih naredimo posebne. Vzemimo si čas in uživajmo v tem, kar je pred nami zdaj, in ne v tem, kaj šele prihaja,” pravi Sofie Pedersen v svoji knjigi Keep Calm and Hygge: A Guide to the Danish Art of Simple and Cosy Living.
Hygge je občutek, tesno povezan s tem, da smo sproščeni, zadovoljni in v miru s seboj. Gre za odsotnost vseh pretvarjanj in skrbi. Če si torej vzamete čas, da se izgubite v knjigi, se sprehodite, vozite kolo, delite svoj obrok, uživate v najljubši televizijski oddaji s prijatelji in družino ali pa igrate družabne igre, že vadite hygge! Ne morete pa ga doseči, če se vam neprestano mudi in ste v stresu.
Lykke
Lykke je preprosta danska beseda za srečo. “Kopenhagen je verjetno najbolj lykkovsko mesto na svetu. Ob petih popoldan vsi odidejo iz službe, se s kolesi odpeljejo domov, se dve uri ustvarjalno igrajo z otroki, odidejo ven in za naključnega tujca naredijo nekaj dobrega, prižgejo sveče in se nato umirijo, da si ogledajo več epizod televizijskega nordijskega noir trilerja o nekem psihopatskem pedofilu,” piše Meik Wiking, avtor knjige The Little Book of Lykke: The Danish Search for the World’s Happiest People.
Sreča ni destinacija, ni cilj, je navada. Je to, kar naredimo, kar delamo, da je vse ostalo v našem življenju v najlepšem redu. Če želimo biti resnično srečni, moramo biti aktivno vključeni v svoje življenje. Prizadevajte si torej, da vanj vnesete hvaležnost, veselje, zmernost, veščine, občutek, da ste uspešni, občutek, da je vaše življenje izpopolnjeno, ne pa da imate občutek praznine ali pomanjkanja izpopolnjenosti.
“Noben človek ne more biti resnično srečen, če se ne trudi, da sam izbira pot svojega življenja,” navaja svetovno poročilo o sreči iz leta 2012. In prav to poročilo je med drugim ugotovilo, da je svoboda izbire eden od šestih dejavnikov, ki pojasnjujejo, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih.
Sisu
Etimološko sisu izhaja iz korena finske besede, ki pomeni “notranje” ali “notranja”. V finski kulturi pa pomeni zavzemanje za vztrajnost in odločnost. “Sisu ni trenutni pogum, ampak sposobnost, da ga ohranimo. To je beseda, ki je ni mogoče v celoti prevesti. Opredeljuje finsko ljudstvo in njegov značaj. Zavzema se za filozofijo, da bo tisto, kar mora biti narejeno, narejeno, ne glede na stroške,” pravijo na univerzi Finlandia.
Pogosto sisu opisujejo kot stoično odločnost, trdnost namena, poguma in odpornost. To je oblika poguma, ki je predstavljena v situacijah, ko uspeh takorekoč (skoraj) ni mogoč. Gre za vztrajanje na poti skozi izzive.
“Gre za spoj junaškosti in hrabrosti, srditosti in trdoživosti, sposobnosti nadaljevanja bojevanja, ko bi večina ljudi že odnehala, in boja z voljo do zmage,” je leta 1940 pojasnil New York Times. Sisu torej pomeni, da počnemo, kar je potrebno, tudi takrat, kadar je težko.
Življenje je resda nepredvidljivo, vendar ga lahko vodijo močne življenjske filozofije. In dober življenjski slog nam bo sčasoma prinesel koristi. Zato si le vzemimo čas, da uživamo na našem potovanju.
“Pri vašem delu ne morete biti resnično prvovrstni, če je vaše delo vse, kar ste,” pravi ameriška pisateljica in kolumnistka Anna Quindlen. Sprejmite in vadite torej nekaj teh filozofij v vsakdanjem življenju in morda boste ugotovili, zakaj so Skandinavci uvrščeni med najsrečnejše ljudi na svetu!
