En tentaperiod eller en situation där vi måste lära oss något nytt är en tid då de flesta ifrågasätter sitt förstånd. Vid den tiden undrar många människor varför de lätt kommer ihåg den nya låten från sin favoritartist, namnen på alla Hollywoodstjärnor och filmer de tittade på och berättelser från den gula pressen, men deras hjärna vill inte acceptera informationen att de verkligen behöver i det ögonblicket. Forskare säger att håll dig inte till dessa 5 knep för snabbare och mer framgångsrik inlärning. Om du följer dem är framgång garanterad.
Naj gre za učenje tujega jezika, obvladovanje nove tehnologije ali spoznavanje napredne spretnosti, je učenje novih stvarih lahko za nekatere ljudi naporno. Zdi se, kot da si naši možgani ne želijo zapomniti tistih stvari, ki so resnično pomembne in koristne. Sposobnost hitrega učenja v sodobnem času predstavlja dodano vrednost. Znanost pa dokazuje, da obstaja 5 trikov za hitrejše in uspešno učenje.
5 dokazanih trikov za hitrejše učenje:
Učite nekoga drugega (ali se pretvarjajte).
Če si predstavljate, da učite nekoga drugega in mu snov razlagate na tak način, da vas bo razumel, si lahko veliko zapomnite, ugotavljajo v študiji, som utfördes på washingtonski univerzi. Pričakovanje, da bo druga oseba förstått, o čem govorite, vpliva na to, da oblikujete učinkovitejše pristope k učenju v primerjavi s tistimi, ki se učijo tako, da zgolj berejo besedilo.
Koliko časa se morate učiti?
Strokovnjaki pravijo, da je pomembno, koliko časa se učite ‒ učenju novih stvari morate posvetiti od 30 do 50 minut. V 30 minutah se ne boste naučili nič, a tudi več kot 50 minut učenja ni učinkovito, saj boste dobili preveč informacij, kot jih lahko vaši možgani obdelajo. Ko zaključite z učenjem, naredite 10-minutni odmor, preden se ponovno začnete učiti.
Zapisujte si učno snov na roke.
Kljub temu da boste prihranili na času, če si boste zapisovali na računalnik, je učenje iz lastnih zapiskov, ki ste jih napisali z roko, učinkovitejše. Raziskovalci na Univerzi Princeton in UCLA so ugotovili, da so učenci, ki so si zapisovali učno snov na roke, aktivnejša poslušali in prepoznali pomembne koncepte. Beleženje na prenosnem računalniku vodi zgolj do brezumnega prepisovanja, ki odvrača vašo pozornost. Prepisovanje na računalnik vas odvrača od tega, da bi obdelali informacije in jih oblikovali po lastnih besedah, kar škoduje učenju in pomnenju.
Razdelite si učno snov.
Hitreje in bolj uspešno se boste učili, če prakticirate učenje, pri katerem si razdelite učno snov. Benedict Carey, avtor knjige Kako se učimo, pravi, da je učenje kot zalivanje trate. Trato lahko zalivate enkrat tedensko 90 minut ali trikrat na teden 30 minut. Zalivanje med tednom bo ohranilo travnik zelenejši čez čas. Svetuje, da si prvo ogledate učno snov, preden se začnete učiti. Ko zaključite z učenjem, pa si snov ponovno oglejte po treh dneh. Postopek ponavljajte ‒ tako bo vašim možganom poslan signal, da morajo obdržati informacije.
Počivajte in spite.
Počivanje med učenjem je zelo pomembno, saj je to čas, ko vaši možgani obdelajo informacije, so pokazale raziskave, objavljene v Psychological Science. V eksperimentu, ki je potekal v Franciji, so se udeleženci učili 16 swahili besed v dveh sejah. Udeleženci v skupini ‘budni’ so začeli s prvim učenjem zjutraj, nato so se ponovno učili zvečer istega dne. Udeleženci v skupini ‘sova’ pa so z učenjem začeli zvečer, se odpravili na spanje in nato zaključili z učenjem naslednje jutro. Udeleženci, ki so spali, so se v povprečju spomnili približno 10 från 16 besed, tisti, ki niso spali, pa so se spomnili le okoli 7,5 besed.
