Kamen, les in celo led so materiali, iz katerih po navadi nastajajo skulpture. Tega smo vajeni. Ampak baloni? Očitno japonskemu umetniku Masajošiju Matsumotu prav baloni predstavljajo navdih za izražanje in 'klesanje'. Saj nekaj trikov se tudi sami znamo naučiti, npr. iz podolgovatega balona narediti pudlja. A je to bolj za domačo zabavo. Matsumoto je umetnost. In to kakšna!
art
Ameriški umetnik Barry Kite je ustvaril zabavne kolaže iz slavnih umetniških del velikih slikarjev. V paralelnem svetu umetnosti tako prijateljujeta Mona Liza in avtoportret Van Gogha, Dekle z bisernim uhanom je striptizeta, Bog in Adam iz Michelangelove freske sta po novem astronavta, ipd.
Jeampiere Dinamarca Poque je eden tistih umetnikov, ki nas ob svojih delih pusti s čeljustjo do tal. Kako drugače gre sicer opisati naša občutja, ko gledamo njegove šokantne telesne poslikave, ki ustvarjajo grozljive in že skoraj preveč realistične optične prevare trganje telesa, kosanja na pol in bežanja iz lastne kože. Šokantno? Bizarno? Neokusno? Fantastično? Brutalno? Morbidno? Seveda pa nam ponudi tudi kakšno takšno, ki je za tiste z bolj občutljivim želodcem.
Stari poetični rek pravi, da so oči ogledalo duše, danes pa zdravstvo k temu dodaja, da tudi zdravja. Z njimi izražam svoje razpoloženje- veselje, jezo, ljubezen, sovraštvo, žalost,… So vrata v dušo sočloveka in eden prvih stikov človeka s svetom. Govorijo svoj jezik in velikokrat povedo več kot tisoč besed, tako kot fotografije. In francoski fotograf Réhahn, eden tistih fotografov, ki znajo v popolnosti ujeti čustva človeka, nam je ponudil dan odprti vrat v duše številnih ljudi iz različnih koncev sveta.
Arašidi, oreški, ki to niso, znani tudi kot kikiriji, so zelo uporabna rastlina, saj jo koristimo v kulinariki oziroma pri prehrani, kot tudi za pridobivanje olja. A če je večina sveta ta orešček označila kot zaklad v lupini, kjer je zaklad jedro, je njegov zaklad Steve Casino odkril kar v njihovi lupini, ki jo spreminja v drobne umetnine oziroma inštalacije.
Si predstavljate, kaj bi se vsakdanji predmeti pogovarjali, če bi lahko govorili? Ilustrator Salim Zerrouk jim je podaril človeške lastnosti in si zamislil prav to. Želite vedeti, kaj si o svoji službi misli termometer? O čem bi tekla debata med vložkom in tamponom? Kakšen bi bil otrok med soncem in oblakom?
Barbie je prisotna domala povsod. Na torbah, šalčkah, šolskih potrebščinah, majicah, itd., njena naslednja ''žrtev'' pa so znamenite slike. Tja jih je namreč umestila Catherine Théry, ki si je Barbie izbrala za svojo muzo in jo z reprodukcijo slavniških umetniških del kot so Zadnja večerja Leonarda Da Vincija, Slika umorjenega Marata Jacques-Louisa Davida in Krik Edvarda Muncha umestila na umetniški zemljevid.
Kazuhiro Tsuji je sodobni umetnik iz Los Angelesa, ki je specialist hiperrealizma in se sedaj posveča svojim osupljivo realističnim kipom znanih osebnosti. Tudi od blizu so detajli izjemno realistični in dih jemajoči.
Kaj bi storili, če bi vedeli, da si vas vsakič, ko vas prijatelj gleda, predstavlja prekritega s hrano. Točno to gre po glavi brazilskemu fotografu Juniorju Luzu, ki je svoje bizarno videnje zapakiral v projekt Cara-Comida- kar bi se iz portugalščini lahko prevedlo v ''obrazna hrana''- in obraze svojih prijateljev dejansko zakamufliral z njihovo najljubšo hrano.
Medtem, ko se nekateri fotografi pri fotografiranju mest osredotočajo na fotografiranje zanimivih stavb, se je portugalski fotograf André Vicente Gonçalves osredotočil le na en detajl – okna. Fotografije oken je tako zbral v fotografski seriji Windows of the World ter se tako osredotočil na podobnosti med okni mest, na njihovo obliko in barve.
Stare stvari, ki na videz delujejo zelo neuporabno in bi jih običajno želeli zavreči, lahko s kančkom kreativnosti dobijo nov, edinstven pomen. To je dokazala tudi avstralska umetnica Jarryn Dower, ki staremu materialu vdihne novo življenje.
Če pogledamo površno, deluje, kot da gre za fotografijo 'prej in potem', a to ni ena tistih serij. Če pogledate natančno, boste namreč videli, da je oblikovalec iz Ukrajine Pavel Vetrov polovico sobe prebarval povsem na belo, drugi del pa poslikal z grafiti. Pol sobe je torej povsem minimalistične, drugi del pa od glave do pet maksimalističen, z veliko barvami in vzorci značilnimi za ulično umetnost. Med njima točno po sredi prostora poteka ostra ločnica, kot bi jo potegnili z ravnilom.