Vas zanima, kakšno je življenje astronavtov tam zgoraj, na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer vlada breztežnost. Kako se lotevajo vsakdanjih stvari, kot je umivanje las in zob, prehranjevanje, kako spijo, ipd. Zbrali smo kopico zabavnih in hkrati izobraževalnih video posnetkov, ki so nam jih 402 kilometra niže na Zemljo poslali kar astronavti sami.
vesolje
Če ste eden tistih ljudi, ki načrtujete vse, glede na to, ali je obdobje retrogradnega Merkurja ali ne, potem je ta objava ravno za vas! Tudi če niste navdušeni nad astrologijo, ste verjetno že slišali za retrogradni Merkur. Neštetokrat ste opazili, da se ljudje nad njim pritožujejo, ga krivijo in nestrpno čakajo, da mine. Kdo je kriv? Zakaj? Kdaj mine? Kam gre potem? To so datumi retrogradnega Merkurja do leta 2030!
Izmed 200.000 kandidatov za prvo potovanje na planet Mars, so razkriti trije potencialni finalisti, ki so izpolnili kriterije in so vmeščeni v program za prvi človeški polet na rdeči planet. Pri tem je potrebno vedeti, da gre za enosmerno vozovnico in da je misija velja za samomorilsko. Spoznajte tri kandidate, ki so se danes odločili umreti na planetu Mars.
Se vam kdaj zdi, da kljub vsemu trudu in željam, stvari preprosto ne gredo v pravo smer? Zakaj se zdi, kot da vam vesolje vedno znova govori "NE"? Morda je čas, da upočasnite in prisluhnite tišini med zvezdami. Kaj če so ti neuspehi, zaprta vrata in nepričakovani zavoji pravzaprav skriti signali, ki vas usmerjajo stran od poti, ki ni prava za vas?
Ženske so v zgodovini vesoljskega programa odigrale eno od ključnih vlog. Kljub temu so njihove zgodbe prevečkrat zamolčane. Nedavno je eno povedal film Skriti faktorji (Hidden Figures), zdaj pa se astronavtkam, inženirkam in znanstvenicam ter njihovemu prispevku poklanja tudi danski proizvajalec igrač Lego.
Strokovnjaki na področju arhitekture se običajno ukvarjajo z načrtovanjem gradnje novih objektov na Zemlji. Ker se že vrsto let pojavljajo ugibanja, da bomo nekoč morda živeli na Marsu, pa so se nekateri od njih odločili, da preidejo meje.
Leta 2020 se bodo ljudje ponovno vrnili na Luno – tokrat ne zato, da bi v njeno površje zarili zastavo, temveč bodo tam tri mesece ŽIVELI. Sebastian Aristotelis in Karl-Johan Sørensen bosta morda naposled dokazala, da je življenje na Luni prihodnost naslednjih generacij.
Znanstveniki z univerz Northwestern, University of Chicago in University of Central Florida so predlagali izdelavo bleščečih delcev iz marsovske zemlje, ki bi jih nato izstrelili v atmosfero Rdečega planeta. Ti delci, podobni bleščicam, bi lahko povečali toploto na Marsu in sčasoma naredili planet primeren za življenje.
Sredi eksponentne rasti tehnologije, raziskovanja morij in Osončja, upanja in strahu, ki ju prinaša razvoj umetne inteligence, 3D-tiskalnikov, obljub o transplantaciji glave in skokov iz vesolja se lahko vprašamo, kakšne so meje človeštva. Kako daleč lahko gremo v vesolju? Bomo kdaj nesmrtni? Nas v primeru nenadzorovanega, pohlepnega razvoja čaka usoda ljudi v Matrici (in mogoče celo brez rešitelja Neota?) Vseh odgovorov na ta vprašanja ne poznamo. Vemo pa, kako je z vesoljem. Raziskovanje vesolja nam je izredno omejeno, ne glede na tehnologijo, ki jo bomo v prihodnosti odkrili.
Ne glede na to, kam nas morda popelje raziskovanje in potovanje v vesolje v prihodnosti, bo imel Neil Armstrong vedno posebno mesto v zgodovini poletov v neznano – 20. julija 1969 je postal prvi človek, ki je stopil na Luno in tako navdahnil nove generacije ambicioznih astronavtov in astronavtk, ki tudi danes premikajo meje v odkrivanju vesolja. Letos je minilo 50 let, od kar je Neil naredil »majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo.«
Vesolje je od nekdaj burilo človeško domišljijo. Vesolje se zdi brezmejno in vsako leto odkrušimo delec neznanega nad nami. Po devetih letih potovanja smo letos na primer le dosegli pritlikavi planet Pluton in bili za to nagrajeni s fotografijami, ki so se zapisale v zgodovino. A to ni bil edini vesoljski mejnik v letu 2015, ujet v objektiv. Predstavljamo vam najbolj fascinantne fotografije, posnete iz vesolja v letu 2015.
Najbolj natančen zemljevid vesolja ne boste dobili na bencinski črpalki ali v turističnem biroju, pa tudi na armaturni plošči v avtomobilu ga ne boste mogli razgrniti. A zaslon bo dovolj velik, da si boste lahko ogledali rezultat študije za znanstveno revijo Nature, kjer so znanstveniki med mapiranjem nam bližnjih galaksij odkrili, da je Rimska cesta del ogromne nebesne strukture iz 100 tisoč galaksij, imenovane Laniakea ali ''neizmerna nebesa''.