Pravzaprav ti ne morem ničesar obljubiti. Obljube niso pomembne. Niso zagotovila. Zvenijo lepo, a niso vedno realne.
Obljube so le besede. Besede pa so samo to – besede.
Ne bom ti obljubila, da te bom ljubila čez vse in da se nikoli ne bom spraševala, kam greva. Nočem tudi tvojih obljub. Hočem le dejanja, ki govorijo jezik ljubezni.
Ljubila te bom s svojo in tvojo preteklostjo. Nikoli ne bom skrivala svoje prtljage. Odprla bom kovček in skupaj bova pogledala vanj.
Ničesar ne skrivam. Ne bova se utapljala v preteklih odnosih, vendar se tudi ne bova bala o njih pogovarjati.
Moj svet se je spremenil, odkar sva midva. Vsakič, ko te ni v bližini, se počutim, kot da mi nekaj manjka, kot da brez tebe ne morem biti izpolnjena. Vem, da sem ampak, če si ob meni, sem srečnejša. Pomirjena.
Nisva se srečala zaradi tega, da bi te dopolnila. Nikakor. Si takšen, kakršen si. Si sam sebi dovolj. Sem sama sebi dovolj.
Ljubila bom vse tvoje plati – od dobre, slabe do najglobljih in najtemnejših kotičkov tvojega bitja.
Želim te spoznati v globino, ki si je nihče nikoli ni upal raziskati. Želim slišati zgodbo o vsaki brazgotini v tvoji duši. Poslušala bom tvojo tišino in tvoj molk bo tedaj govoril več kakor tisoč besed.
Nikoli te ne bom omejevala. Pustila ti bom, da se sprehajaš po poti življenja na svoj način. In vem, da boš tudi ti le to dopustil meni.
Sva vsak zase nepopolna, a skupaj nepopolno popolna. Midva.
Si najpomembnejši del mojega življenja. Hvala, da si.
