V zadnjem času se ob angleškem izrazu recycling, pojavljata tudi termina upcycling ter downcycling. Ja, dejansko obstajajo tri vrste recikliranja, ki bolj ali manj učinkovito obnovijo vrednost in kakovost materiala. Kaj natančno pomenijo izrazi recycling (recikliranje), upcycling (večvrednostno recikliranje) in downcycling (manjvrednsotno recikliranje) vam pojasnimo v tem prispevku.
Recikliranje (recycling) pomeni predelavo in ponovno uporabo materiala, pri katerem se proizvede nov izdelek, hkrati pa se ohranjajo naravni viri. Na primer, z recikliranjem papirja rešujemo drevesa. Recikliranje zavrženega materiala se vrne v isti življenjski cikel, kar pomeni, da se material predela in pri tem izdelek ne izgubi svoje kakovosti. Pri recikliranju je seveda pomembno ločevanje odpadkov. Ravno nasprotno pa pri manjvrednostnem recikliranju (downcycling) izgubimo kakovosti, ko izdelek predelamo iz odpadnega materiala. Pri manjvrednostnem recikliranju material ne ostane v svojem prvotnem stanju, kar pa ne pomeni, da so izdelki manjvredni. Tako na primer, vaša stara oblačila lahko postanejo izolacija vaše hiše.
Najbolj v trendu pa je zadnje čase večvrednostno recikliranje (upcycling), pri katerem se izdelek spremeni v nekaj novega in se mu dá novo uporabno vrednost, ne da bi se pri tem razgradil, saj se njegova kakovost in lastnost ohranita. Na primer, usnje s starega kavča lahko predelate v torbico, les iz vaše stare lope pa lahko spremenite v mizo.
View this post on Instagram
View this post on Instagram
View this post on Instagram
View this post on Instagram
View this post on Instagram
View this post on Instagram
Kljub temu, da nekatere oblike recikliranja ohranijo večjo vrednost materiala kot druge, na koncu vse vrste pripomorejo k podaljšanju življenjske dobe materiala v takšni ali drugačni obliki. Vse to vpliva na manjšo količino odpadnih surovin in materiala, ki tako naš svet ustvarjajo bolj ekološki.
