Vojna v Ukrajini je sprožila tekmo za opustitev ruskega plina, vendar je za doseganje podnebnih ciljev potrebno veliko več obnovljive energije. Trend v letošnjem letu je ugoden in če bi se nadaljeval, bo prehod na "zeleno" pospešen.
Odkar je v začetku tega leta izbruhnila vojna, je približno četrtina električne energije v Evropski uniji pridobljena iz vetra in sonca, ugotavlja novo poročilo. To je rekordna številka, rast vetrne in sončne energije pa je EU prihranila 11 milijard evrov stroškov plina, potem ko je zaradi ruske invazije na Ukrajino nakup ruskega plina postal politično popolnoma nevzdržen.
Znotraj bloka 27 držav je 19 držav podrlo lastne rekorde pri proizvodnji sončne in vetrne električne energije, kaže novo poročilo, ki sta ga objavila energetski inštitut Ember in podnebni inštitut E3G. Poljska, ki se je v preteklosti močno zanašala na premog , je doživela največji skok z 48,5-odstotnim povečanjem sončne in vetrne proizvodnje. Španija je tudi vodila skupino z največjim povečanjem v smislu absolutne proizvodnje električne energije iz sonca in vetra. Dodala je kar 7,4 TWh, kar je 35-odstotno povečanje proizvodnje vetrne in sončne električne energije. Vsa ta dodatna energija iz obnovljivih virov je prav tako pomagala nadomestiti velik padec proizvodnje hidroelektrične energije v Evropski uniji, ki ga je povzročil suša, in sicer za 21 odstotkov.
Unija je že pripravljala načrte za prehod na čistejše vire energije, da bi omejila posledice podnebnih sprememb, a jih je ruska invazija na Ukrajino pospešila. Tako je Evropska komisija za letos predlagala načrt za prenehanje uporabe fosilnih goriv iz Rusije “precej pred letom 2030” in povečanje deleža obnovljivih virov v njeni skupni energetski mešanici na 45 odstotkov do istega datuma.
Do katerega koli od teh ciljev je še dolga pot. Medtem ko sta veter in sonce med marcem in septembrom letos proizvedla približno četrtino mešanice električne energije v EU, je plin še vedno zagotavljal približno petino električne energije. Energetska kriza je nekatere države prisilila, da ponovno razmislijo o svojih načrtih z jedrsko energijo. Nemčija, ki bi morala zadnjih nekaj jedrskih elektrarn zapreti do konca tega leta, zdaj pravi, da bo elektrarne delovale do sredine aprila prihodnje leto.
Zelena agenda je visoko na programu Evrope. In tudi v Sloveniji se stvari pospešeno spreminjajo. Vprašanje ali v pravo smer?! Slovenija ima izjemno slabo elektro omrežje, investicija v posodobitev pa je ocenjena na 20 milijard evrov. iz tega lahko izhaja, da moramo v Sloveniji namesto velikih sončnih elektrarn omogočiti, da 70 odstotkov gospodinjstev, ki živi v lastnih objektih, svoje hiše opremi s sočnimi elektrarnami z zalogovniki energije. To bi pomenilo, da iz omrežja jemljejo le tisto energijo, ki jo sami ne uspejo pridelati. Za 800.000 električnih avtomobilov do leta 2040, ki bodo podvojili sedanjo potrebo po elektriki bo nemogoče slednjo pripeljati do gospodinjstev. Četudi samo elektriko uspemo pridelati na zelen način. Rešitev so torej mikro gospodinjske elektrarne z zalogovnikom. Ta način je edini v Sloveniji, ki omogoča normalen in vzdržen prehod na zeleno energijo. Brez posebnih investicij v infrastrukturo. Za urbana središča bo vsekakor potreben drug pristop, a za ostali del Slovenije je to izvedljiva rešitev.
Za prehod Slovenije torej potrebujemo ugodnejše davke za investicije podjetji in posameznikov v samooskrbnost z energijo. Ter seveda državna poroštva ter brezobrestne kredite za tovrstne projekte.
Države se prav tako pripravljajo na novembrsko podnebno konferenco Združenih narodov, na kateri bodo analizirale zaveze iz Pariškega sporazuma iz leta 2015. Glede na poročilo, ki ga je danes objavila nevladna organizacija World Resources Institute, je svet trenutno na dobri poti, da do leta 2030 zmanjša emisije CO2, ki segrevajo planet, za 7 odstotkov glede na raven iz leta 2019. Svet mora vsako leto v tem desetletju zmanjšati svoje emisije za 7,6 odstotka, da bi dosegel cilje Pariškega sporazuma. To je veliko več sončne in vetrne energije tudi v naši mali državi!
Povzeto po TheVerge
