Zagreb je špica! V slovenskem slengu je špica zelo uporabna beseda. Pomeni nekaj pozitivnega, odbitega in kul.
Zagrebčani pa isti besedi dodajo še geografsko razsežnost: Špica je kraj, kjer moraš biti viden in kjer si ogleduješ someščane. Sobotna kava na Špici je poleg nogometa (no, v zadnjih letih moramo dodati še smučanje) najpomembnejši šport v hrvaškem glavnem mestu, a izbira lokala na Gajevi, Berislavićevi ali Preradovićevi ulici je prav tako pomembna kot obred opazovanja. Še posebej pomladi in poleti, ko se družabno življenje iz notranjosti kavarn prenese na ulice, je Špica polna znanih obrazov hrvaške estrade, ki se v najnovejših kolekcijah svetovno priznanih kreatorjev ‘slučajno’ sprehajajo na poti do tržnice, paparaci pa jih veselo lovijo v objektive. Najbolj trendovsko ozaveščeni sedijo pri Escobarju, malce starejša populacija politikov, znanstvenikov, doktorjev in odvetnikov raje zahaja k Charliju na Gajevo ulico, enemu najstarejših barov v privatnih rokah v Zagrebu, študenti, umetniki in pisatelji pa si pijačo najraje privoščijo v Golf Cafeju, Pifu ali KIC Klubu. Vmes je čas tudi za sladko razvajanje, ki je prav pregrešno dobro v slaščičarni Millenium na Bogovićevi ulici. Med sprehodom po Špici je pomembno, da dajemo videz, kot da nam je malo mar za družabni vrtiljak in da nikakor ne delujemo kot tujci, zato je pomembno vedeti, da je eden od centrov dogajanja Predarovićev trg, ki je neznano ime tudi večini Zagrebčanov, saj ta prijetni trg vsi poznajo pod imenom Cvijetni trg.
Nakupovanje v centru
Ko bomo obdelali obvezno opravljanje, si lahko privoščimo nov izziv. Sprehod po nakupovalni ulici številka ena – Ilici. Ulica, ki teče zahodno od glavnega zagrebškega trga Bana Jeličića, je pravi raj za vse tiste, ki jim razkazovanje na Špici veliko pomeni. Kljub temu da so v okolici Zagreba zrasli ogromni nakupovalni centri in celo pravo ‘outlet’ mesto, je najbolj zabavno postopati po Ilici, se izogibati tramvajem, si ogledovati najnovejše kolekcije velikih modnih hiš, kot so Mango Terranova ali Esprit, se spominjati Titovih časov pred izložbami nekaterih trgovin, ki še vedno kljubujejo času, ali poiskati stvaritve mladih hrvaških oblikovalcev. Njihove prodajalne so predvsem na ulicah, ki se od Ilice vijejo proti Gornjem Gradu. Dve od najbolj znanih prodajaln mlade hrvaške mode sta I-GLE, kjer so na prodaj stvaritve kreatork Martine Vrdoljak Ranilović in Nataše Mihaljčišin, in Prostor na Mesnički ulici, kjer poleg mode lahko uživamo tudi v vizualni umetnosti in glasbi. Ob nedeljah se na Britanskem trgu, približno deset minut hoda po Ilici ali dve tramvajski postaji od Trga Bana Jelačića, odpre raj za zbiratelje starin, kiča in spominov na mladost. Okoli približno stotih stojnic se vsako nedeljsko jutro zbere velika množica, ki na bolšjem sejmu starin skuša najti kakšno stvar, ki bi krasila stene ali le nabirala prah. Seveda ne se smemo spustiti aromatičnega sprehoda skozi tržnico Dolac, nad Trgom Bana Jelačića, kjer lahko okušamo hrvaške specialitete od dalmatinskih ‘delicij’ do slavonskega ‘kulena’.
Gornji Grad za ljubitelje romantike in muzejev
Če nam vzpenjanje v del mesta, imenovan Gornji Grad, ne diši, si lahko privoščimo zelo kratko, a zabavno vožnjo z vzpenjačo, ki nas bo v nekaj sekundah s Tomićeve ulice popeljala do stolpa Lotršćak, ostanka srednjeveškega obzidja, s katerega od leta 1877 vsak dan točno opoldne zelo glasen topovski strel naznani točen čas. Prijetno sprehajališče Strossmayerjevo šetalište nam ponuja čudovit pogled na mesto, le kratek sprehod pa nas loči od ene najlepših zagrebških cerkva, v 17. stoletju zgrajene cerkve Svete Katarine, ki vsaki zavedni Zagrebčanki predstavlja sanjski kraj za poroko, zato je čakalna lista dolga, kar daje mladim parom dodaten čas za premislek. Eden od zagrebških simbolov je prav gotovo cerkev Svetega Marka s čudovito streho, na kateri sta upodobljena zagrebški in hrvaški grb, okoli nje pa je skoncentriran vrh hrvaške politike. A ker je politika stvar, s katero se ukvarja le peščica ljudi (jezi pa tako naše sosede kot nas), si raje vzemimo čas za ogled odličnih muzejev v zgornjem delu mesta. Zgodovino mesta bomo najbolje spoznali med ogledom Muzeja mesta Zagreba, nekatere od najbolj odmevnih razstav na Hrvaškem pa so gostili v galeriji Klovićevi Dvori. Ljubitelji slikarstva ne smejo spregledati Galerije hrvaške naivne umetnosti, pokloniti pa se moramo tudi največjemu hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviću z obiskom njegovega studia.
Hedonizem za izbrane in zabava za množice
Preden se iz Gornjega Grada spustimo proti trgu Bana Jelačića, si vzemimo čas za gurmanske radosti. V Gornjem Gradu so namreč ene od najboljših zagrebških restavracij (a tudi najbolj zasoljenih). Jurjevska ulica je postala shajališče oboževalcev hrane, saj na njej najdemo nekatere od ikon zagrebške kulinarike. Med njimi prednjači restavracija Marcellino, katere lastnik Mario Čerhak se je svojih spretnosti naučil v Berlinu, poleg svojih klasičnih dobrot pa ljubitelje etno kuhinje osrečuje tudi z maroškimi, japonskimi in italijanskimi jedmi, ki jih lahko naročijo v restavraciji Hugo, ki je v isti stavbi kot Marcellino. Denarnice bodo ostale malce debelejše po obisku restavracije Bistro Apetit (Jurjevska 65 a), ki je v rokah avstrijskega kuharskega mojstra Christiana Cabaliera. Ena od najbolj zanimivih restavracij, katere ime Prasac ne pomeni, da nam bodo postregli samo s svinjino, pa poleg odlične hrane prepriča tudi z intimnim ambientom. No, in če nam pritiska ne bo dvignil holesterol v svinjini, nam ga bodo gotovo visoke cene, ampak hedonizem še nikoli ni bil poceni.
“Tkalča’ za zabavo
Najbolj živahna zagrebška ulica je prav gotovo Tkalčićeva. Čeprav se je za ‘resno’ nočno veseljačenje najbolje odpeljati do Jaruna, ki ga ljubkovalno imenujejo kar ‘zagrebško morje’, je večer vredno začeti na ‘Tkalči’. Ulica je čez dan polna turistov, ki radi kosijo v restavraciji Ivica i Marica ali v Agavi, zvečer pa se spremeni v družabno središče mesta. Nekateri bari so majhni, a slovijo po svoji domiselni notranjosti, na primer Cica, kjer za mize služijo kar pralni stroji, ena od sten pa je vedno okrašena z umetnim cvetjem, drugi, na primer Melin, pa se upirajo novim trendom in privabljajo alternativno mladino in nostalgične stare rokerje. Tkalčićeva ulica svojo pravo podobo dobi predvsem v toplih poletnih dneh, ko se na ulici odvijajo tudi manjši festivali, glasbeni dogodki in predstave uličnih gledališč, a ne glede na letni čas je ulica, prav tako kot tudi vse mesto, očarljiva mešanica Srednje Evrope, Balkana in Mediterana, ki jo je vredno pobližje spoznati.
Informacije:
– I-GLE, Dežmanov Prolaz 4, www.i-gle.com
– Prostor: Mesnička 5, www.multiracionalkompanija.com
– Galerija Klovićevi Dvori, Jezuitski trg 4, www.galerijaklovic.hr
– Hrvaški muzej naivne umetnosti, Ćirilometodska ulica 3, www.hmnu.hr
– Restavraciji Marcellino in Hugo, Jurjevska 71
– V Novem Zagrebu se je konec lanskega leta odprl Muzej sodobne umetnosti (MSU)
