Prečo má syr diery, si láme hlavu vedcov už takmer sto rokov. Teraz sme však dostali správnu odpoveď. Poskytli ho švajčiarski výskumníci z Agroscope Food Science Institute v Berne, ktorí tak vyplnili zostávajúcu medzeru v poznatkoch o syre. Na vine sú malé čiastočky sena v mlieku, ktoré sa tam dostanú počas dojenia kravy, a nie oxid uhličitý vylučovaný baktériami, ako doteraz prevládala teória.
S tem, zakaj imajo določeni siri kot so ementalec, grojer, raklet in appenzeller luknje, so si znanstveniki razbijali glavo skoraj stoletje, natančneje od leta 1917, keď je to William Clark objavil študijo, ki pa je za luknje, kot vidimo danes, po krivem obtožila ogljikov dioksid, ki ga izločajo bakterije v mleku. Do pravilnega odgovora so se dokopali raziskovalci bernskega inštituta za znanost o živilih Agroscope, ki pravi, da so vzrok za luknje majhni delci sena, ki padejo v mleku med molžo krave. Ti delci nato med fermentacijo sproščajo pline in posledica so luknje.
ČÍTAJ VIAC: Nebeské čokoládové a syrové fondue
Do razkritja so znanstveniki prišli povsem po naključju, kar je sicer redna praksa ko gre za velika odkritja. Z modernejšimi tehnikami molzenja luknje namreč izginjajo (trend zadnjih 10-15 let), kar je s prstom pokazalo na tradicionalni sistem molže v čebre, ki ni tako higienski kot moderni načini s stroji. Odkritje pa jasno ne pomeni, da luknjam bije plat zvona. Le sirarji bodo lahko zdaj z doziranjem delcev sena sami določali njihovo količino v hlebcih sira.
Viac informácií:
agroscope.ch
