5 najpogostejših mitov o mleku

Mleko uvrščamo med osnovne skupine živil v prehrani človeka. Običajno se z njim srečamo že v prvem letu starosti in večina ljudi ga uživa skozi vse življenje. Vsakodnevna uporaba mleka in mlečnih izdelki v Sloveniji je povezana tudi s tem, da slovenski kmetje zagotavljajo 130-odstotno samooskrbo, kar pomeni, da je mleka pri nas dovolj.

Seveda so se skozi generacije uživanja mleka razvili tudi miti povezani z njim. Spodaj razkrivamo 5 najpogostejših mitov o mleku.

1. mit: Številke na dnu kartonske embalaže mleka označujejo, kolikokrat je bilo mleko pred polnjenjem prekuhano.

Kupci se pogosto obregnejo ob visoko številko, ki je odtisnjena na dnu embalaže mleka. Zmotno so prepričani, da številka označuje, kolikokrat je bilo mleko prekuhano. Številke na dnu embalaže namreč označujejo le proizvodno linijo embalaže, v kateri je mleko pakirano, torej, kje v proizvodnji je bila embalaža natisnjena in na noben način niso povezane z vsebino embalaže.

Številke na dnu kartonske embalaže označujejo proizvodno linijo embalaže.
Številke na dnu kartonske embalaže označujejo proizvodno linijo embalaže.

2. mit: Tik pred rokom uporabe mlekarne mleko spremenijo v mleko v prahu.

Res je, da mleko v prahu nastaja iz svežega mleka, vendar se mlekarne prašenja mleka ponavadi poslužijo le v primeru viškov mleka, torej kadar ga imajo več kot ga lahko predelajo in prodajo, saj ga je le tako mogoče ohraniti. Mleko v prahu je izdelek z dolgim rokom obstojnosti, zato odlično služi kot en izmed izdelkov v državnih rezervah, uporablja pa se ga tudi v otroški prehrani.

3. mit: Trajnemu mleku je umetno podaljšan rok trajanja, zato je nezdravo.

Trajno mleko pomeni, da je proizvajalec uporabil nekoliko drugačen postopek obdelave. Pri trajnemu mleku so namreč temperature pri obdelavi višje, med sterilizacijo pa mu upihnejo paro, kar podaljša obstojnost mleka. S tem postopkom se ne vpliva na kakovost mleka.

Pri trajnemu mleku so temperature pri obdelavi višje.
Pri trajnemu mleku so temperature pri obdelavi višje.

4. mit: Mleko pred iztekom roka uporabe vrnejo v mlekarne, ga reciklirajo in vrnejo v prodajo.

Kot prvo se moramo zavedati, da je tovrstno dejanje zakonsko prepovedano, kot drugo pa je mleko tako občutljiva in nežna surovina, da postopka ponovne obdelave zagotovo ne bi preneslo. Kakovostni mlečni izdelki, kot so denimo Alpsko mleko ali jogurti Mu, lahko nastanejo le iz kakovostnega mleka. Ljubljanske mlekarne kakovost mleka vsakodnevno preverjajo na celotni mlekarski verigi, ki se začne pri kravi na kmetiji in zaključi pri potrošnikih doma, pri čemer sledijo vsem določilom kakovosti Evropske unije, ki so predpisana z veljavno zakonodajo. O tem pričajo tudi številna najvišja priznanja za kakovost izdelkov.

Mleko je občutljiva in nežna surovina, ki postopka ponovne obdelave zagotovo ne bi prenesla.
Mleko je občutljiva in nežna surovina, ki postopka ponovne obdelave zagotovo ne bi prenesla.

5. mit: Mleko vsebuje antibiotike, rastne hormone in pesticide.

Mleko velja za eno izmed najbolj nadzorovanih živil. Morebitno vsebnost antibiotikov ali rastnih hormonov bi tako mlekarna zaznala takoj in mleko bi bilo nemudoma izločeno iz postopka predelave. Drži pa, da se lahko onesnaženost okolja odrazi na mleku. Zaenkrat velja, da ima slovensko podeželje relativno nizko onesnaženost in da imajo krave na slovenskih kmetijah kakovostno življenje. Prav zaradi tega in zaradi kratke poti mleka od slovenskih kmetij do potrošnika, nas za vsebnost pesticidov v mleku ni potrebno skrbeti.

Moj izbor. Moj doprinos k stabilnosti slovenske mlekarske verige.
Moj izbor. Moj doprinos k stabilnosti slovenske mlekarske verige.

Dodatne Informacije

Več informacij na:
l-m.si

Vsebino omogočajo Ljubljanske mlekarne.

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!