Strokovnjaki opozarjajo na porast tesnobe in osamljenosti med generacijo Z. Ali je za to krivo pretirano starševstvo?
Pretirano starševstvo oz. ‘helikoptersko starševstvo’ je oznaka, s katero poimenujemo nezdrav vzgojni vzorec. Pri tem starš vlaga vso svojo pozornost v vzgojo otroka, namesto njega opravlja neprijetna dela in sprejema odločitve. Četudi je ta dovolj star.
Pretirano starševstvo se kaže z nadzorom, zaščito in pretiranim vpletanjem v otrokovo življenje. Po nekaterih raziskavah pa bi bil lahko prav ta vzorec vzgoje povezan s porastom osamljenosti in tesnobe med generacijo Z. Slednjo je nedavna raziskava Ameriškega psihološkega združenja (APA, 2020) označila za najbolj obremenjeno generacijo po pandemiji.
Generacijo Z sestavljajo posamezniki, rojeni med letoma 1997 in 2012. Generacija Z je sicer na dobri poti, da postane najbolje izobražena generacija doslej, a to pride tudi z določenimi izzivi.
Raziskava je pokazala, da se generacija Z sooča z veliko negotovosti, doživlja povečan stres in že poroča o simptomih depresije. Glede na raziskavo APA iz leta 2023 imenovano ‘A Nation Recovering From Collective Trauma’ generacija Z kot pomembne življenjske stresorje ocenjuje denar (82 odstotkov), z zdravjem povezane izzive (82 odstotkov), gospodarstvo in stanovanjske stroške.
V študiji, ki jo je skupaj s sodelavci izvedel Chengfei Jiao, so ugotovili, da prav prekomerno starševstvo predstavlja dejavnik tveganja za dobro počutje generacije Z. Raziskovalci so preučevali povezavo med prekomernim starševstvom, osamljenostjo in socialno anksioznostjo pri 287 mladih odraslih.
Rezultati študije so pokazali, da je prekomerno starševstvo primarnega starša povezano s povečanimi občutki osamljenosti, socialne anksioznosti in težavami pri uravnavanju čustev. Prekomerno starševstvo se pojavi, ko starš nadzoruje odnose odraščajoče mlade osebe.
Kaj lahko storimo starši?
Starševstvo generacije Z prinaša veliko izzivov. Ni navodil za uporabo in ne 100-odstotnega prav ali narobe. Pomembno pa je, da otrokom dovolimo, da nekatere stvari izkusijo na lastni koži, ne da njihovo breme v celoti prevzamemo mi. Za otrokov razvoj je tako pomembno tudi, da jim na poti spodleti, čeprav se sliši še tako ostro. Pretirano starševstvo nas sili, da jih pred tem kar se da zavarujemo, a prav z izzivi in padci otrok dobi dragocene izkušnje za življenje. Zato ne vskočite in ne rešite situacije v primeru še najmanjšega nelagodja. Pustite, da otroci, letom primerno, rešijo problem, dajte pa jim vedeti, da se lahko zanesejo na vas za pomoč ter podporo. Največjih življenjskih lekcij se naučimo iz svojih neuspehov, če se usedemo in preučimo, kaj je šlo narobe, in nato naredimo nov načrt za reševanje težave.
