Električni Uber podira rekorde: Več kot 200 milijonov voženj na baterije, a zelene sanje trčijo ob kruto realnost
Uber beleži rekordnih 207 milijonov električnih voženj v enem četrtletju, a medtem ko Evropa drvi na elektriko, globalni cilji za leto 2030 ostajajo nedosegljivi.
Število Uberjevih električnih voženj je glede na enako obdobje lani zraslo za 52 odstotkov, opravljalo pa jih je več kot 434.000 voznikov.
2
V Evropi je bilo električnih več kot 20 odstotkov voženj, v ZDA in Kanadi pa je v električno vozilo sedel le približno vsak deseti potnik.
3
V mestih, kot sta London in Amsterdam, je delež električnih voženj dosegel 41 odstotkov namesto napovedanih 100 odstotkov do leta 2025.
4
V Evropi vsaka prevožena milja potnika v povprečju ustvari 186 gramov ogljikovega dioksida, v Severni Ameriki pa 318 gramov CO2.
5
Voznikom električnih vozil stroške znižujejo cenejši kilometri pri nočnem polnjenju, manj rednega vzdrževanja in manjša obraba zavor.
Predstavljajte si naslednji prizor: ura sta dve zjutraj, na mokrih mestnih ulicah rahlo dežuje, vi pa na telefonu obupano naročate prevoz domov. Še pred desetletjem je pred vas prihrumel zdelan dizelski karavan z vonjem po poceni osvežilniku zraka in pol milijona prevoženih kilometrov na števcu. Danes pa se povsem neslišno, kot senca v noči, pripelje bleščeč električni Polestar 2 ali Tesla Model 3. Zgodila se je tiha revolucija in številke platforme Uber to zdaj potrjujejo s silovito natančnostjo.
Foto: Polestar
Globalni velikan na področju prevozov je v zadnjem četrtletju zabeležil zgodovinski preboj pri elektrifikaciji svojih kilometrov. Vozniki na platformi so po vsem svetu v le treh mesecih opravili neverjetnih 207,4 milijona voženj v popolnoma električnih vozilih. Če to pretvorimo v matematični ritem sodobnega sveta, to pomeni, da je vsako sekundo zabeleženih več kot 26 električnih prevozov. Glede na enako obdobje lani je število električnih potovanj poskočilo za kar 52 odstotkov. Za volani električnih avtomobilov je bilo v tem obdobju dejavnih več kot 434.000 voznikov. To je podatek, ob katerem bi vsak okoljski direktorat odprl penino.
Evropski šprint in severnoameriški polžji korak
Toda kot vedno v avtomobilskem svetu se pravi zaplet skriva v podrobnostih. Medtem ko globalni grafikoni rišejo čudovite zelene krivulje, se med celinama odpira globok prepad. V Evropi je bila v zadnjem četrtletju kar vsaka peta vožnja (več kot 20 odstotkov) opravljena z električnim avtomobilom. Na drugi strani Atlantika, v Združenih državah Amerike in Kanadi, je bil delež bistveno bolj skromen: le približno vsak deseti potnik je sedel v baterijsko gnano vozilo.
Razlogi za ta prepad so jasni vsakomur, ki je kdaj poskusil napolniti baterijo v starem mestnem jedru Pariza v primerjavi s predmestjem Detroita. Evropski vozniki so množično presedlali na elektriko zaradi goste mreže polnilnic, visokih cen fosilnih goriv in državnih subvencij. V ZDA in Kanadi pa navdušenje kljub finančnim spodbudam, kjer je Uber ponujal nepovratna sredstva v višini do približno 3.700 evrov (4.000 ameriških dolarjev) za prehod na brezemisijska vozila, ostaja precej bolj zadržano. Ameriški voznik še vedno raje zaupa preverjenemu bencinskemu agregatu.
Če pogledamo surove podatke, v Evropi vsaka prevožena milja potnika v povprečju ustvari 186 gramov ogljikovega dioksida, medtem ko v Severni Ameriki ta številka znaša zajetnih 318 gramov CO2.
Foto: Polestar
Trk ambicioznih ciljev z nepopustljivo realnostjo
Uber si zasluži pohvalo, ker na področju elektrifikacije napreduje bistveno hitreje kot povprečni kupci osebnih vozil. Kljub temu pa je korporativna pravljica o popolnoma brezemisijski prihodnosti doživela neprijeten stik z resničnostjo. Družba je javno priznala, da so njeni drzni cilji za leto 2030, po katerih naj bi bile vse vožnje v Severni Ameriki in Evropi povsem brez emisij, preprosto nedosegljivi ob trenutnih trendih.
Že cilji za leto 2025 so se izkazali za preveč optimistične. Vodstvo podjetja je napovedovalo, da bo v mestih, kot sta London in Amsterdam, delež električnih voženj do leta 2025 stoodstoten. Dejanski rezultat? Zgolj 41 odstotkov. Podobno so v sedmih ključnih evropskih prestolnicah načrtovali 50-odstotni delež prevoženih električnih kilometrov, a so se ustavili pri 32 odstotkih. Narava posla je pač takšna: če želi študent ob petkih zvečer zaslužiti nekaj dodatnih evrov z deset let staro dizelsko kombilimuzino, mu tega Uber v boju za dobiček in zadostno število voznikov ne more preprosto prepovedati.
Foto: Polestar
Zakaj je to kljub vsemu zmaga za voznike in potnike
Bi morali biti zaradi neizpolnjenih marketinških obljub razočarani? Nikakor. Prav prevoz na klic je postal največji ambasador električne mobilnosti na svetu. Na tisoče potnikov se prvič sreča z električnim avtomobilom prav na zadnjem sedežu Uberjevega vozila. Ko opazijo hipen navor, popolno odsotnost tresljajev in udobje tihe vožnje skozi mestno gnečo, predsodki o baterijah hitro izpuhtijo.
Za same voznike, ki prevozijo na tisoče kilometrov mesečno, pa je računica še bolj preprosta. Nižji stroški rednega vzdrževanja, cenejši kilometri pri nočnem polnjenju in manjša obraba zavor zaradi rekuperacije energije pomenijo več denarja v denarnici ob koncu meseca. Tehnologija deluje tam, kjer je ekonomska računica neizprosen sodnik.
Foto: Polestar
Prazne korporativne obljube in resničen tehnološki napredek
Svet korporativnih napovedi je vselej poln lepih besed o popolni harmoniji z naravo do natančno določenega koledarskega leta. A ko te obljube trčijo ob pomanjkanje javnih polnilnic, visoke nabavne cene novih vozil in realne ekonomske zmožnosti posameznikov, se urniki neizogibno zamaknejo. Uber ne bo stoodstotno električen do leta 2030 in to vedo vsi, od vodstva v San Franciscu do voznika na ulicah Münchna. Toda dejstvo, da je vsaka peta vožnja v evropskih mestih že danes opravljena na elektriko, je izjemen dosežek. To presega zgolj statistično zmago v poročilih za vlagatelje; gre za otipljiv dokaz, da so električni avtomobili prenehali biti le modna muha bogatih predmestij in postali neusmiljeni delovni stroji sodobnega urbanega vsakdana.
Kje je več možnosti, da se z Uberjem peljem v električnem avtomobilu?
V Evropi je bilo v zadnjem četrtletju več kot 20 odstotkov Uberjevih voženj opravljenih s popolnoma električnim avtomobilom. V ZDA in Kanadi je bil ta delež približno desetodstoten.
Kako lahko električni avtomobil zniža stroške Uberjevim voznikom?
Članek izpostavlja nižje stroške rednega vzdrževanja, cenejše kilometre pri nočnem polnjenju in manjšo obrabo zavor zaradi rekuperacije energije. Te prednosti so posebej pomembne za voznike, ki mesečno prevozijo na tisoče kilometrov.
Ali bodo do leta 2030 vse Uberjeve vožnje v Evropi in Severni Ameriki brez emisij?
Ne, Uber je priznal, da je ta cilj ob trenutnih trendih nedosegljiv. Prehod med drugim ovirajo pomanjkanje javnih polnilnic, visoke nabavne cene novih vozil in finančne zmožnosti voznikov.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
