Ionski veljajo za najbolj zelene med grškimi otoki in Zakintos je prav gotovo odkritje za ljubitelje narave, ki pa ne želijo zamuditi dobre zabave. Otok je znan po čudovitih belih peščenih plažah. Ljubitelji živali bomo z zanimanjem opazovali želve, ki julija in avgusta na južni obali otoka valijo jajca.
Želve veljajo za izredno ogroženo vrsto, zato grške oblasti omejujejo gibanje radovednih opazovalcev, ki lahko le od daleč opazujejo živali. Najbolj znana plaža se nahaja na vzhodnem delu otoka v bližini vasi Anafonitria. Čeprav je njeno ime Navagio, jo večina obiskovalcev pozna kot zaliv, v katerega je naplavilo razbitine ladje, ki je prevažala pretihotapljene cigarete. Plažo lahko obiščemo le s čolnom ali se pridružimo enodnevnim obiskovalcem, ki se na plažo pripeljejo s turističnimi plovili iz mesteca Porto Bromi. Zaradi zdravilnih učinkov vode, bogate z žveplom, je znana tudi plaža Xygia, približno 20 kilometrov severno od osrednjega mesta otoka z enakim imenom kot otok sam. Še eno otoško atrakcijo si je vredno ogledati – primerne za enodnevni izlet so tudi Modre jame na severu otoka, ki jih lahko obiščemo z ladjico iz pristanišča Sveti Nikolaos. Polni vtisov čudovite narave pa energijo ob koncu dneva lahko sproščamo na južnem delu otoka, v Laganasu.
Dodekanisa – Karpatos
Dodeka v grščini pomeni dvanajst in nissia pomeni otočje. Eden od dvanajstih otokov, ki ga množični turizem še ni preplavil, je Karpatos, ki ga je omenjal že Homer v Iliadi, po grški mitologiji pa naj bi iz Zevsove glave prav na tem otoku skočila njegova hči Atena. Priljubljen je predvsem med windsurferji, močni vetrovi pa prijetno ohladijo tudi najbolj vroče poletne dni in odganjajo nadležne komarje, ki motijo goste na sosednjih otokih. Polovica otoka je težko dostopna in neobljudena, druga polovica pa idilična in zelena. Raznolika pa ni le površina otoka, ampak tudi njegovi ljudje. V vasici Olympus prevladujejo ženske, saj so moški stoletja odhajali na bojišča ali s trebuhom za kruhom v tujino. Starejši prebivalci še vedno govorijo posebno narečje in zavedno ohranjajo tradicijo. Prav v Olympusu lahko opazujemo nekatere običaje, ki se niso ohranili nikjer drugje v Grčiji. Tudi vasica Menetes je bila zgrajena že v srednjem veku in danes se o življenju v preteklosti lahko podučimo v arheološkem muzeju, predvsem pa bomo v Menetesu, ki leži v hribovitem predelu otoka, uživali v čudovitih razgledih. Moderno stran življenja občutimo v Pigadii, ki pa ji, kljub ne preveč številčnim klubom in barom, šarm dajejo kamnite hišice z značilno notranjo dekoracijo in obilico vezenin. Soncu se lahko popolnoma predajo tudi nudisti, saj je na Lefcosu, eni najlepših plaž na otoku, urejena tudi plaža za nudiste.
Kikladi – Paros
Sredi Kikladov leži otok marmorja in izvrstnega vina Paros. Največji kraj je Parikia, ki s svojimi bleščeče belimi hišicami privablja tudi največ turistov. Lep pogled na okolico se ponuja iz samostana Agios Anargyrous v bližini mesta. Večina turistov na Parosu preživi le en dan, tisti pa, ki se odločijo za daljši oddih na otoku, spoznajo njegovo očarljivo stran in gostoljubje prebivalcev majhnih vasic, kot je na primer ribiška vasica Naoussa. Marmor iz Parosa je bil znan že v antiki, otoku pa je prinašal bogate dohodke. Danes lahko antične mojstrovine iz parskega marmorja občudujemo po vseh Kikladih, uporabljali pa so ga tudi pri gradnji svetišč v Delfih, na Delosu in polotoku Sounion v bližini Aten. Pomembna cerkev na otoku je Katapoliani, ki je ena prvih krščanskih cerkva v Grčiji, zgraditi pa naj bi jo dala Sveta Helena okoli leta 300 po Kristusu. Cerkev imenujejo tudi Cerkev stotih vrat in še ena stara legenda pripoveduje, da bo Grčija osvojila Istanbul, ko bodo našli stota vrata. Zanimiv dogodek se na Parosu odvija vsakega 23. avgusta. Otočani takrat namreč slavijo zgodovinsko zmago nad turškimi pirati tako, da ponovno uprizorijo bitko z več kot 100 čolni. Paros je znan tudi po lepih plažah in potapljanju. Družine najraje obiskujejo Kolymbithres, Zlata plaža pa je velikokrat izpostavljena močnim vetrovom, kar privablja predvsem windsurferje.
Severno egejski otoki – Tasos
“Zeleno” je najverjetneje prva asociacija, ki jo bodo dobili tisti, ki so že obiskali otok v bližini Soluna. Le malo grških otokov se namreč lahko pohvali s tako bujno vegetacijo kot Tasos. Bogata zgodovina in obilica arheoloških najdišč, dolge plaže, pestra ponudba in prijaznost prebivalcev so prepričale marsikaterega turista, da se že leta in leta vrača na otok. Ker je zaradi bližine Soluna in lepot zelo priljubljen tudi med domačimi gosti, je ponudba na zavidljivo visoki stopnji, ohranja pa zdravo mešanico modernega in tradicionalnega. Tasos so kolonizirali prebivalci Parosa, ker so na otoku našli zlato, in Tasos je zrasel v pomemben antični center, ki je nadzoroval tudi obširna posestva na kopnem. Prav zato lahko še danes, predvsem v največjem mestu na otoku, Limenasu, občudujemo številne antične razvaline, grško gledališče pa umetniki uporabljajo še danes. V Panagiji ne pozabimo obiskati Zmajeve jame (Drakotrypa). Samostan Nadangela Mihaela je odprt za obiskovalce, ki pa morajo biti primerno oblečeni, torej pokritih ramen in v dolgih hlačah ali krilu. Če nas bolj kot samostani in antika zanimajo plaže, bomo v čisti vodi uživali na Zlati plaži, Makryammosu in Skala Kallirachisu, večerno dogajanje pa je najbolj pestro v Limenasu, predvsem zaradi obilice grških turistov; noči so ponavadi zelo dolge, a ne predivje.
Saronski otoki – Hidra
Zaradi bližine Aten, živahnega nočnega življenja in bogate kulturne ponudbe, velja Hidra za svetovljanski otok, na njem pa si je čudovite vile zgradilo mnogo grških slavnih imen. Kljub naštetemu ponuja tudi mir in tišino, saj so avtomobili in celo motorji na otoku skorajda prepovedani. Mnogi prebivalci otoka se v zimskih mesecih preselijo v bližnje Atene, kjer si služijo kruh, poleti pa delajo kot turistični delavci na Hidri. Poleg njih otoku okus tradicionalnosti dajejo ribiči in kmetje. Hidra je dom tudi mnogim umetnikom in tujcem, ki so pobegnili pred stresnim življenjem velemest, a so kljub temu dovolj blizu grški prestolnici, da zadostijo potrebam po pestrem družabnem in kulturnem življenju. Ime je otok dobil po legendarni pošasti Hidri, ki naj bi jo ubil Heraklej. V osemnajstem stoletju je imela Hidra številčno ladjevje, zaradi živahnega trgovanja in evropskega pridiha pa je dobila nadimek “Mala Anglija”. Še danes je Hidra prijetno mestece za sprehode med stavbami, ki so bile zgrajene v času trgovskega vzpona in številnimi galerijami ter cerkvami. Nekaj samostanov je odprtih tudi za obiskovalce, najlepši pogled pa nudita ženski samostan Ag. Efpraxia in samostan preroka Elije (Profitis Elias) na gori Eros. Poleg plaž in možnosti enodnevnih izletov v Atene in celo v Delfe, Mikene ali Epidaurus, Hidra nudi zanimivo nočno življenje s klubi, ki sledijo zadnjim trendom, niso pa preplavljeni z maturanti, angleškimi nogometnimi navijači ali nemškimi motoristi.
Sporadi – Skiatos
Ena od teorij o imenu otoka trdi, da izhaja iz besede skia (senca) zaradi številnega drevja, ki raste na otoku. Skiatos ima dolgo tradicijo ladjedelstva, kar je skupaj z rodovitno zemljo prepričalo mnoge popotnike in raziskovalce, da so se na otoku ustavili. Tako naj bi na otoku nekaj časa preživela grška posadka na poti proti Troji, na njem pa naj bi si novih moči nabrali tudi Jazon in Argonavti. Danes največ popotnikov in turistov prihaja na oddih iz Skandinavije in Velike Britanije predvsem zaradi čudovitih plaž. Večina od njih se že leta vrača nazaj, zato število prebivalcev, ki je pozimi okoli 4.000, poleti poskoči do 70.000. Skiatos je zelen otok z več kot šestdesetimi plažami. Koukonaries je ena od najbolj znanih grških plaž – dolg peščen pas s čudovito okolico, številnimi restavracijami in tavernami ter bogato ponudbo različnih vodnih športov. Del plaže Banana je rezerviran za nudiste, Agia Paraskevi je idealno zatočišče za družine, Lalario pa lahko obiščemo le s čolnom, na njej pa so posneli tudi film o Jazonu in Argonavtih. Chora je mesto, ki privablja največ nočnih ptic, največ jih dolge poletne noči preživlja na ulici Polytechniou, znani kot ulica barov, in v predelu diskotek na koncu novega pristanišča. Chora je čez dan prijetno mestece zavitih ulic in tipičnih grških hiš. Le trideset minut vožnje iz mesta lahko obiščemo samostan Evangelistra z majhnim muzejem in trgovinico s čudovitimi ikonami in ostalimi spominki, menihi pa prodajajo tudi dobro vino. Zanimivo je tudi srednjeveško glavno mesto Kastro, ki ga lahko obiščemo na enodnevnem izletu z ladjico ali pa se proti njemu odpravimo z avtom in zadnji del poti prehodimo. Zaradi bližine kopnega se lahko pridružimo tudi turistom na enodnevnih izletih v Atene ali Meteoro.
Informacije:
Zakintos
Avgusta na otoku poteka dvotedenski karneval, ki s plesom, paradami, skeči na glavnem trgu in pitami (obvezna hrana med grškim
karnevalom) spominja na antične grške karnevale, višek pa predstavlja nenavaden pokop. Namesto žalovanja se veseljači in Bakhusov duh je navzoč vsepovsod.
Paros
Prvo nedeljo v juliju v vasi Naoussa potekafestival vina in rib. 15. avgusta se ena najbolj pomembnih slavij odvija v cerkvi Katapoliani in na morski obali z ognjemeti. 6. avgusta na Parosu na plaži Aliki poteka nočni ribji festival s folklornimi nastopi, tradicionalno glasbo in obilico rib in vina, ki jo pripravijo domačini.
Tasos
Najpomembnejši poletni festival na Tasosu je posvečen antični drami, odvija pa se v starem gledališču. V Theologosu obujajo stare tradicije z oživljanjem starega običaja tasoške poroke.
Skiatos
Boutzi je majhen lesen polotoček med starim in novim trajektnim pristaniščem, kjer poleti poteka vrsta razstav, na odprtem gledališču pa prirejajo baletne, glasbene prireditve in predstave tradicionalnega grškega gledališča senc. Največji poletni festival poteka 15. avgusta s procesijo iz samostana Evangelistria.
Hidra
Miaoulia festival konec junija je posvečen admiralu Miaoulisu, enemu herojev grškega boja za neodvisnost. Višek festivala je oživljen boj med turškim in grškim ladjevjem z mogočnim ognjemetom. Julija Hidro obiščejo lutkarji iz vsega sveta in na festivalu lutk zabavajo otroke in odrasle.
