Ljubljana med osmimi najbolj trajnostno naravnanimi mesti na svetu!

Naša prestolnica zaseda 5. mesto

Foto: Eugene Kuznetsov/Unsplash
Zadnjič posodobljeno: :

Uredniki revije Travel Magazine so Ljubljano uvrstili med osem najbolj trajnostno naravnanih mest na svetu, kar nas navdaja z upanjem!

Povečanje števila prebivalstva in potrošništva je privedlo do naraščanja ravni onesnaženosti v naših oceanih, zraku in gozdovih. Številna mesta so prepoznala svojo vlogo v težavi in si obljubila, da bodo postala bolj trajnostna.

Nobeno mesto ni popolno, ko gre za okolju prijazna prizadevanja, kljub temu pa obstaja nekaj zmagovalcev, ki so lahko zgled preostalemu svetu. To je osem najbolj trajnostnih mest na svetu, med njimi tudi naša zelena Ljubljana! Pa si poglejmo, katera druga mesta so še uvrščena na tem seznamu, ki so ga pripravili uredniki revije Travel Magazine.

1. Kobenhavn, Danska

Danska je leta 2019 napovedala, da si želi postati prvo ogljično nevtralno mesto do leta 2025. Zaenkrat se zdi, da je na dobri poti, da doseže ta cilj. Od leta 2005 do 2011 je Kobenhaven zmanjšal emisije ogljika za 21 odstotkov.

Mesto spodbuja ekozavest na različne načine. Številni prebivalci kot primarno obliko prevoza izbirajo kolesa. Avtobusi, ki vozijo skozi mesto, so iz dizelskega pogona preskočili na električnega. V Kobenhavnu so na voljo taksiji v obliki čolnov na vodni pogon in električni čolni na sončni pogon. Tukaj je tudi znameniti CopenHill. Ta znamenitost je pravzaprav “elektrarna na smeti “, ki ima na strehi tudi celoletno smučišče.

Vse to Kobenhavnu prinaša zasluženi naslov najbolj trajnostnega mesta na svetu.

2. Singapur

 

View this post on Instagram

 

A post shared by SingaporeTimes (@singaporetimes)

Singapur nosi naziv “najbolj trajnostnega mesta v Aziji”. Mesto ima ambiciozni cilj, da postane najbolj zeleno mesto na svetu. V začetku 21. stoletja je Singapur začel z okolju prijazno iniciativo, vključno z obvezno “zeleno gradnjo”. Ker je Singapur tako majhen, je bil poudarek nadomestiti vse zelene točke, izgubljene na tleh, s tistimi v zraku. In kako je to videti? Vrtovi na strehah večine stavb, pa tudi z zelenjem ovite stavbe.

Cilj Singapurja je, da ima do leta 2030 80 odstotkov stavb oceno okoljske uspešnosti, imenovano Green Mark. Singapurski sistem ocenjevanja, uveden leta 2005, je podeljen samo stavbam, ki:

  • zmanjšajo porabo vode, energije in materiala;
  • zmanjšajo skriti okoljski konflikt;
  • povečajo kakovost bivanja v zaprtih prostorih.

Prav tako je mesto leta 2013 napovedalo, da bo čez slabih 15 let 85 odstotkov vseh prebivalcev živelo manj kot 400 metrov od javnega parka. To bo še posebej navdušujoč dosežek, če upoštevamo majhnost in gostoto prebivalstva mesta!

3. Stockholm, Švedska

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Charlie (@through_charlies_eyes)

Stockholm ni samo trajnostno mesto samo po sebi, ampak tudi turiste spodbuja, da so trajnostni! Za Stockholmu namreč velja, da ima največ okolju prijaznih hotelov na enem mestu. Od zadnjega štetja ima mesto kar 90 okolju prijaznih hotelov.

Poleg tega želijo v Stockholmu odpraviti uporabo fosilnih goriv do leta 2040. Ta cilj nameravajo doseči s preusmeritvijo na biogoriva. Trenutno je mesto začelo proizvajati biogorivo iz kanalizacijskih odpadkov, s čimer bi poganjali avtomobile po mestu. Prav tako “recilkirajo” odpadno toploto s svojega stadiona s 30.000 sedeži. Ta je namenjena ogrevanju več kot 1.000 domov.

Oblasti v Stockholmu resnično vedo, kako ravnati z okoljem in kako se usmeriti v bolj ozaveščeno prihodnost.

4. Reykjavik, Islandija

Islandija je v mnogih pogledih napredna. Že šest let zapored je država z najmanjšo vrzeljo v indeksu spolov. To je tudi država, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, kar je najbolj opazno v Reykjaviku.

Do leta 2040 naj bi to mesto odpravilo vse emisije toplogrednih plinov. Načrt med drugim vključuje močan, zanesljiv sistem javnega prevoza na vodikov pogon.

Reykjavik prav tako dela vse, kar je v njegovi moči, da spodbuja kolesarjenje in sprehajanje po mestu. Mesto je tako vložilo več milijonov v nove kolesarske poti ter ponuja brezplačno parkiranje in davčne olajšave za javne uslužbence z električnimi avtomobili. Poleg tega le 0,1 odstotka celotne islandske električne energije proizvedejo fosilna goriva. V Reykjaviku se namreč geotermalne vrtine uporabljajo za pretvorbo vode v elektriko. Ta trajnostna praksa mestu pomaga pri uporabi čiste energije za ogrevanje domov in osvetlitev ulic.

Jasno je, da je največje islandsko mesto pripravljeno biti zgled preostalemu svetu.

5. Ljubljana, Slovenija

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Ljubljana (@visitljubljana)

Naša Ljubljana je znana po mnogih stvareh – osupljivi naravi, gradu, prijaznih ljudeh in zgodovinski arhitekturi. In ko jo naslednjič obiščete, se ozrite, kako čista in zelena je.

Ljubljana je od leta 2008 zmanjšala količino odpadkov, ki jih pošilja na odlagališče, za 80 odstotkov. Cilj je nadaljevati, sčasoma, do leta 2025, pa količino odpadkov zmanjšati na 60 kg na osebo. Leta 2014 je bila Ljubljana tudi prva prestolnica EU, ki je sprejela cilj Zero Waste. Mestna organizacija za ravnanje z odpadki ima celo avtomat brez odpadkov, ki kupcem, ki prinesejo posode za večkratno uporabo, prodaja trajnostna čistila.

Poleg tega je več kot 50 odstotkov Ljubljane namenjenih zelenim površinam in parkom. Za prehod na bolj trajnostne prakse je mesto hitro razvilo več kot 230 kilometrov kolesarskih poti.

Naša prestolnica je tako odločena, da bo ohranila svojo naravno lepoto in pri tem se poslužuje res navdušujočih korakov.

6. Helsinki, Finska

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Helsingin kaupunki (@helsinki)

Helsinki so sodobno mesto, ki si s svojo urbano rastjo prizadeva za vzdrževanje trajnostnega okolja. Turizem je na Finskem velika panoga, zato se Helsinki osredotočajo na okolju prijazne nastanitve. Ocenjuje se, da je 75 odstotkov vseh hotelskih sob v mestu certificiranih kot okolju prijaznih.

To mesto prebivalcem s kolesarjenjem in enostavnim javnim prevozom pomaga, da imajo svojo vlogo pri trajnostni prihodnosti. S tem jim omogočajo, da se brez kakršnih koli nevšečnosti odpovejo svojim avtomobilom.

Helsinki eksperimentirajo tudi s “popolnoma okolju prijazno” sosesko. Soseska Viikki deluje kot  nekakšen zaščiten prostor, saj je v mestu pomembna lokacija za gnezdenje in selitev ptic. Ta “zelena soseska” se je začela kot projekt leta 2004. Vse večstanovanjske stavbe so bile zgrajene iz nestrupenih in naravnih materialov. Cestne površine so bile narejene iz odpadnih materialov, ogrevanje poteka iz geotermalnega vira obnovljive energije, deževnica in odpadki pa se reciklirajo. Danes stanovanjske hiše po celotnem Viikkiju eksperimentirajo z novimi sistemi sončne in vetrne energije.

Ta majhna okolju prijazna soseska je le en primer helsinške predanosti trajnostni prihodnosti.

7. Vancouver, Kanada

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Canada (@imagesofcanada)

Vancouver je čudovito mesto, obdano z oceani, gorami in gozdovi. V mestu želijo narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili svoje naravno okolje, zato so sprejeli številne ukrepe za izboljšanje trajnosti. V zadnjem desetletju je Vancouver povečal število kolesarskih poti po glavnih ulicah, zaradi česar je kolesarjenje za prebivalce udobnejše. Poleg tega so se po mestu začele pojavljati polnilne postaje, saj vse več domačinov uporablja električna vozila. Prebivalci Vancouvra lahko pri nakupu električnega avtomobila dobijo vračilo davka, zaradi česar je okolju prijazno vozilo toliko bolj vabljivo.

Leta 2008 je mesto uvedlo davek na ogljik, ki velja za vsak nakup fosilnih goriv. Ta davek velja še danes in se je v zadnjih dveh desetletjih precej povečal.

Jasno je, da Vancouver počne vse, kar je v njegovi moči, da dolgoročno ohrani zelene površine svojega mesta.

8. Dunaj, Avstrija

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Wien | Vienna (@viennatouristboard)

Če ste že kdaj bili na Dunaju, boste vedeli, zakaj to čudovito mesto zaseda mesto na tem seznamu. Skoraj 50 odstotkov Dunaja je namenjenega zelenim površinam, kot so parki, mestne kmetije in vrtovi. Poleg tega ima javni prevoz odlične povezave. Ocenjuje se, da se polovica prebivalcev odloča za javni prevoz za vsakodnevna opravila.

Leta 2020 je Dunaj na lestvici Resonance Consultancy Greenest Cities zasedel prvo mesto in dobil naziv najbolj zelenega mesta na svetu. Študija je ugotovila, da impresivnih 30 odstotkov energije na Dunaju prihaja iz obnovljivih virov energije. Dunaj daje prednost tudi lokalno pridelani hrani, mesto pa ima 135 kmečkih tržnic.

Avstrija namerava v naslednjem letu po vsej državi namestiti več kot milijon streh s solarnimi paneli. Vlada tudi načrtuje, da bo Avstrija do leta 2040 ogljično nevtralna. Zdi se, da Dunaj zavzema vodilni položaj pri trajnostni prihodnosti države.

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!

Več zgodb
Modne znamke, ki so v lasti zvezdnikov in vplivnežev: Kako trajnostne so?