Božično drevo predstavlja osrednji element praznikov, ki so pred nami. S svojo prisotnostjo poskrbi za praznično vzdušje tako pri otrocih kot tudi odraslih. In ne glede na to, ali je umetno ali pravo, simbolika božičnega drevesa ostaja enaka.
Jesen je v preteklosti za marsikatero ljudstvo predstavljala umiranje. Drevesa namreč takrat počasi spremenijo svojo barvo, prav potihoma pa se prikrade zima, ki poskrbi, da z njih odpade še zadnje listje. Nekatera drevesa v tem času »umrejo«, spet druga pa se zgolj odpravijo k »počitku« in bodo v spomladanskih mesecih ponovno oživela. Zimzeleno rastlinje pa je tisto, ki tudi pozimi ohranja vitalnost in lepoto, zato so ga številna ljudstva častila kot simbol nesmrtnost. In prav takšno vlogo je imelo tudi božično drevo – simbol življenja in upanja.
Izvor božičnih drevesc sega zelo daleč v zgodovino. Egipčanom so predstavljala zmago svetlobe nad temo, saj se je po zimskem solsticiju dan zopet začel daljšati in tako premagovati noč. Solsticij so praznovali tudi stari Rimljani, pri obredu pa so uporabljali zimzelene veje. Kasneje, v srednjem veku, pa so Skandinavci in Germani zimzelena drevesca v svoje domove postavljali zato, ker so simbolizirala upanje na prihod pomladi.
Foto: envato
Drevesca so tudi okraševali
Prvi okraski na drevescih so bila rdeča jabolka. Z njimi je božično drevo simboliziralo rajsko drevo. Kasneje so jih ljudje začeli okraševati tudi s svečami in drugimi okraski, ki so ponazarjali darove polj, sadovnjakov, morja, gozdov … Tradicijo okraševanja drevesc naj bi začel Martin Luther. Ena izmed legend pravi, da se je nekega božičnega večera sprehajal po zasneženem gozdu, ko ga je skupinica zimzelenih dreves popolnoma prevzela s svojo lepoto. Veje, ki so bile pokrite s snegom, so se čarobno svetlikale v mesečini. Ko je prišel domov, je postavil drevesce v hišo, da bi lahko to doživetje delil s svojimi otroki. Okrasil ga je s svečami, ki so simbolizirale zvezdno nebo. Navado krašenja dreves naj bi k nam prinesel nemški pivovar Peter Luelsdorf. V svoji gostilni v Ljubljani naj bi božično smrečico postavil že leta 1845.
Danes božično drevo predstavlja predvsem osrednji element praznikov, ob katerem se zbere prav vsa družina in ga okrasi s skupnimi močmi. A okraševanje je povsem drugačno. Skupno je ostalo to, da je rdeča barva še vedno izredno priljubljena, sicer pa posegamo po zelo raznolikih okraskih, pogosto jih naredimo tudi sami. Za ideje, kako okrasiti drevesce, priporočamo, da prebrskate Lidl katalog.
Foto: envato
Nekoč je prav vsak okrasek imel svoj pomen in lepo je, da se tega spomnimo tudi danes. Sveče predstavljajo odsev zvezd, trakovi in pentlje pa povezanost med nami.
In zakaj je božično drevo ravno jelka in ne kakšen drug iglavec? Menda se vzrok skriva v njeni obliki – jelka se, bolj kot katero koli drugo drevo, odločno vzpenja proti nebu. Je simbol potovanja k zvezdi, ki se blešči na vrhu jelke in simbolizira cilj naše poti, kraj miru. Preverite tudi ostalo simboliko, povezano s prazniki.
Drevesce verjetno postavljate vsako leto, le redko pa se vprašate zakaj je nastala ta tradicija. Morda bo letos, ko poznate simboliko, to drugače.
