Stari poetični rek pravi, da so oči ogledalo duše, danes pa zdravstvo k temu dodaja, da tudi zdravja. Z njimi izražam svoje razpoloženje- veselje, jezo, ljubezen, sovraštvo, žalost,… So vrata v dušo sočloveka in eden prvih stikov človeka s svetom. Govorijo svoj jezik in velikokrat povedo več kot tisoč besed, tako kot fotografije. In francoski fotograf Réhahn, eden tistih fotografov, ki znajo v popolnosti ujeti čustva človeka, nam je ponudil dan odprti vrat v duše številnih ljudi iz različnih koncev sveta.
art
V Portugalski prestolnici je lokalni umetnik Arturo Bordalo “Bordalo II” našel način kako ljudi opozoriti na smeti, ki se v mestu nabirajo. Bordalo II uporablja zavržene avtomobilske dele, odpadne kovine in smeti za ustvarjanje barvitih 3D živalskih poslikav.
Vse se je začelo leta 1975, ko je Alexander Calder naredil nekaj nezaslišanega. Na željo dirkača in ljubitelja umetnosti Herveja Poulaina je poslikal model BMW 3.0 CSL, ki je tekmoval na 24-urni dirki Le Mans. S tem je začel pisati prav posebno poglavje v BMW zgodovini, saj 3.0 CSL velja za prvi avto kolekcije BMW Art Car, ki tudi 40 let kasneje navdušuje ljubitelje umetnosti in avtomobilov. Ob tej priložnosti je BMW na kupu zbral vseh 17 tovrstnih avtomobilov, ki so delo 16 umetnikov, ki so šli po poti Caldera. Med njimi tudi Andy Warhole.
Medtem, ko se nekateri fotografi pri fotografiranju mest osredotočajo na fotografiranje zanimivih stavb, se je portugalski fotograf André Vicente Gonçalves osredotočil le na en detajl – okna. Fotografije oken je tako zbral v fotografski seriji Windows of the World ter se tako osredotočil na podobnosti med okni mest, na njihovo obliko in barve.
Benedetto Demaio se je odločil, da svoj Instagram profil ne preplavi s fotografijami hrane, pač pa s serijo fotografij, kjer je vsakodnevne predmete kot so baloni, elastika in barvice zlaga v enostavne a čudovite kompozicije.
Kaj bi storili, če bi vedeli, da si vas vsakič, ko vas prijatelj gleda, predstavlja prekritega s hrano. Točno to gre po glavi brazilskemu fotografu Juniorju Luzu, ki je svoje bizarno videnje zapakiral v projekt Cara-Comida- kar bi se iz portugalščini lahko prevedlo v ''obrazna hrana''- in obraze svojih prijateljev dejansko zakamufliral z njihovo najljubšo hrano.
Barbie je prisotna domala povsod. Na torbah, šalčkah, šolskih potrebščinah, majicah, itd., njena naslednja ''žrtev'' pa so znamenite slike. Tja jih je namreč umestila Catherine Théry, ki si je Barbie izbrala za svojo muzo in jo z reprodukcijo slavniških umetniških del kot so Zadnja večerja Leonarda Da Vincija, Slika umorjenega Marata Jacques-Louisa Davida in Krik Edvarda Muncha umestila na umetniški zemljevid.
Stare stvari, ki na videz delujejo zelo neuporabno in bi jih običajno želeli zavreči, lahko s kančkom kreativnosti dobijo nov, edinstven pomen. To je dokazala tudi avstralska umetnica Jarryn Dower, ki staremu materialu vdihne novo življenje.
Kot so to počeli ljudje že nekoč davno, se sedaj še vedno ustvarja različne kipe in skulpture ljudi, naših ''idolov'', ki so dosegli nekaj pomembnega v njihovem življenju in jih zato želimo ovekovečiti v njihovih najbolj značilnih pozah moči in drže. A vse ne vedno poteka tako kot bi si to želeli, zato se pripravite, saj smo za vas pripravili izbor najbolj groznih zvezdniških kipov na svetu.
Kazuhiro Tsuji je sodobni umetnik iz Los Angelesa, ki je specialist hiperrealizma in se sedaj posveča svojim osupljivo realističnim kipom znanih osebnosti. Tudi od blizu so detajli izjemno realistični in dih jemajoči.
Jeampiere Dinamarca Poque je eden tistih umetnikov, ki nas ob svojih delih pusti s čeljustjo do tal. Kako drugače gre sicer opisati naša občutja, ko gledamo njegove šokantne telesne poslikave, ki ustvarjajo grozljive in že skoraj preveč realistične optične prevare trganje telesa, kosanja na pol in bežanja iz lastne kože. Šokantno? Bizarno? Neokusno? Fantastično? Brutalno? Morbidno? Seveda pa nam ponudi tudi kakšno takšno, ki je za tiste z bolj občutljivim želodcem.
Če pogledamo površno, deluje, kot da gre za fotografijo 'prej in potem', a to ni ena tistih serij. Če pogledate natančno, boste namreč videli, da je oblikovalec iz Ukrajine Pavel Vetrov polovico sobe prebarval povsem na belo, drugi del pa poslikal z grafiti. Pol sobe je torej povsem minimalistične, drugi del pa od glave do pet maksimalističen, z veliko barvami in vzorci značilnimi za ulično umetnost. Med njima točno po sredi prostora poteka ostra ločnica, kot bi jo potegnili z ravnilom.