Vesoljska solata? Takšne vrste zelenjavo bi jedli tudi otroci. A zaenkrat je čast doletela le astronavte na Mednarodni vesoljski postaji ISS, ki so postavili nov mejnik s tem, ko so v vesolju vzgojili prvo hrano (projekt Veggie). Gre za nov korak pri usposabljanju človeka za misijo na Marsu in idejo, s katero so se poigravali že številni filmi, zadnji med njimi Marsovec (The Martian).
NASA
50 let nazaj, 3. junija 1965, je Ed White postal prvi Nasin astronavt, ki je opravil vesoljski sprehod. Trajal je 23 minut. Za Američane je bila misija Gemini 4 nekaj sto kilometrov nad Zemljo velika prelomnica v raziskovanju vesolja, White pa je uspešno preizkusil potisni mehanizem in skafander. In če se vam zdi, da ste pred meseci že brali o praznovanju petdesetletnice prvega vesoljskega sprehoda, vas spomin ne vara. Prvi vesoljski sprehajalec je bil namreč Rus Aleksej Leonov, ki mu je podvig uspel 18. marca istega leta.
Vesoljski teleskop Hubble praznuje 25 let. Odkar je bil četrt stoletja nazaj utirjen v orbito Zemlje je močno spremenil naš pogled na vesolje. Častitljivi jubilej, ki ga bodo samo v Evropi obeležili v 60 krajih, je priložnost, da si pogledamo, kaj je znameniti teleskop prispeval. Vsekakor je imel prste vmes pri številnih astronomskih odkritjih, med drugim je pomagal razbrati velikost in starost vesolja, zaradi česar je prvotno tudi nastal.
Resda smo se v vesolje prvič sprehodili ''šele'' leta 1961, pa nas sprehod skozi zgodovino vesoljskih oblek popelje kar 80 let nazaj. In preden so postale oranžni oziroma beli skafandri, ki spominjajo na gumijastega možiclja od Michelina oziroma na elitnega vojaka za razoroževanje bomb, so bile bliže potapljaškim oblekam. Sicer pa od šestdesetih letih vesoljska moda ni doživela drastičnih sprememb, je pa drastično napredovala v tehnologiji.
Ledeniki se topijo, morja izginjajo, mesta rastejo – to kažejo satelitski posnetki NASE. Ti nam omogočajo, da pogledamo kako ljudje spreminjamo pokrajine po svetu. To so fotografije prej in potem, ki dokazujejo, kako hitro se spreminja naš planet.
NASA je 5. januarja posnela največjo fotografijo na svetu s kar 1,5 milijarde piksli (69,536 x 22,230). Gre za posnetek Andromedine galaksije, najbližje sosede naše Rimske ceste, ki ga je opravil vesoljski teleskop Hubble (NASA/ESA).
Čeprav marsikdo misli, daje Mars naša naslednji postaja, saj je v marsikaterem oziru zrcalna slika Zemlje, pa se NASA že nekaj časa poigrava z mislijo življenja na Veneri, ki ji pravijo tudi Zemljin zlobni dvojček. Razvili so namreč koncept, t.i. lebdeče mesto, ki bi zraslo v njeni atmosferi in omogočalo stalno poselitev. Projekt nosi naziv HAVOC.
Druga polovica prejšnjega stoletja je bila zlata doba odkrivanja vesolja, ko so ljudje pred televizijskimi ekrani z navdušenjem spremljali prve korake človeka na luni. Najlepše fotografije, ki so jih takrat posneli prvi raziskovalci med obiski brezmejhnih globin temnega vesolja, imajo danes čudovit vintage pridih in spominjajo na polaroide, ki kljub neskončnosti vesolja delujejo intimno, kar jih dela naravnost čarobne.
Ne, to ni neslana šala. Avto, ki za sabo ne pušča oktanskih hlapov, ampak vonj morja (no, vsaj namišljen). Vanj ne točite ne bencina in ne dizla, no pa tudi slane vode ne kar direktno. Čeprav bi s tako tehnologijo morda lahko ustavili dvigovanje morske gladine. Kost za glodanje, znanstveniki?
Vse bliže je čas, ko bomo lahko postali resnični kapitani Kirki in Spocki. Iz Nasine vesoljskega centra namreč prihaja koncept warp-drive ladje, 'novodobnega' Enterprisa, ki bo medplanetarne polete iz filmskih platen prestavila v realnost, predvsem pa jih občutno skrajšala.
NASA je predstavila novo generacijo skafandrov, vesoljskih oblek, Z-2 zasnovanih za hojo po Luni, Marsu in morda še kakšnem nezemeljskem objektu, kjer bi lahko pristalo vesoljsko plovilo.
Poslan v vesolje lansko leto, satelit Landsat 8 beleži neverjetne podobe Zemlje. A njegov pomen sega veliko globje kot le prinašanje čudovitih posnetkov, saj s svojim spremljanjem pomembno vpliva na razumevanje narave in njenih pojavov ter hkrati bistveno vpliva na pozitivni razvoj najrazličnejših disciplin.