Unescove svetovne znamenitosti s skrivnostno in temačno zgodovino

Arheološko najdišče Delfi (Delfi, Grčija)

Delfi zaradi okoliške osupljive gorske pokrajine in kulturnega pomena za stare Grke sodijo med najbolj priljubljeno Unescovo dediščino, a svetišče skozi zgodovino ni bilo vedno tako čislano. Ko je krščanstvo postalo glavna vera v Grčiji, so bili tempelj in strukture uničeni, svetišče pa zapuščeno.

Kmalu zatem so domačini zgradili vas Kastri na ruševinah nekdanjega svetišča, pri tem pa  uporabili del zgodovinskega marmorja za približno 100 domov. Zgodovinska vrednost svetišča se je skorajda izgubila, v 19. stoletju pa so zgodovinarji začeli vas pogosteje obiskovati, nakar so prišli do odkritja, da so prav tu nekoč stali Delfi. Po dolgoletnih izkopavanjih in selitvi vaščanov Kastri na sosednje območje ga je Unesco leta 1987 razglasil za svetovno dediščino.

Stari most (Mostar, Bosna in Hercegovina)

Obokani otomanski most, ki danes stoji v Mostarju, prečka reko Neretvo in povezuje dva dela mesta. A most ni več ta, ki je tu nastal prvotno. Struktura je bila prvič zgrajena leta 1557 in velja za pomemben primer balkanske islamske arhitekture.

Vendar pa je bila med jugoslovansko vojno uporabljena kot vojaška oskrbovalna linija in zato močno obstreljena, zaradi česar se je leta 1993 zrušila v vodo. Unesco in mednarodna skupnost sta nemudoma posredovala z načrti za njeno obnovo, ta pa je bila dokončana leta 2004. Most in staro mestno jedro sta bila naslednje leto dodana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Tempelj Borobudur (Java, Indonezija)

Budistični tempelj Borobudur, zgrajen v osmem in devetem stoletju, velja za versko središče. Tempelj je bil za časa, ko je v regiji prevladal islam, zapuščen, prekril pa ga je tudi vulkanski pepel z bližnjega vulkana in bujna flora okoliškega deževnega gozda. Vse do 1811 je bil skorajda pozabljen, potem pa so se na pobudo sira Thomasa Stamforda Rafflesa začela izkopavanja.

Preveri tudi

DestinacijePotovanja

Estonija in Talin: skrita dragulja v evropski kroni

Več kot stoletje pozneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta Unesco in indonezijska vlada obnovila zgodovinsko pomemben tempelj in se zavezala, da ga ohranita za prihodnje rodove.

Rudnik premoga na otoku Hashima (otok Hashima, Japonska)

Majhen otok Hashima se je na Unescov seznam vpisal šele pred kratkim, predvsem zavoljo podmorskih rudnikov premoga, ki so bili tod ustanovljeni v drugi polovici 19. stoletja. Ti predstavljajo pomemben mejnik japonske industrializacije.

Manj znana pa je temna plat otoka. V tridesetih letih 20. stoletja, vse do konca druge svetovne vojne, je otok služil kot kruto delavno taborišče, kjer so kitajske vojne ujetnike in vpoklicane korejske civiliste mučili in prisilili v rudarsko delo, vse dokler niso podlegli smrti. Številke žrtev takratnega taborišča ostajajo neznanka, nekateri pa ocenjujejo, da je izstradalo ali se izčrpalo več kot 1300 ujetnikov.

Nacionalni park Coiba (El Trapiche, Panama)

V Tihem oceanu, ob obali Paname, leži največji otok v Srednji Ameriki: Coiba. Bujni rezervat, ki ga pokriva tropski deževni gozd je med letoma 1914 in 2004 služil kot zapor, kjer so morilci, posiljevalci in politični zaporniki diktatorjev Omarja Torrijosa in Manuela Noriege garali na težkem prisilnem delu.

Ker je bil dostop do otoka omejen, je njegova narava ostala praktično nedotaknjena, zato ga je leta 1992 Panama proglasila za nacionalni park Coiba. Leto po tem, ko je bil zapor Coiba zaprt, je Unesco razglasil park za svetovno dediščino zaradi njegovega ekološkega pomena.

Preveri tudi

Elektronske cigarete pred razpotjem: Bo prepoved arom potisnila uporabnike nazaj h klasičnim cigaretam?