naslovna fotka
V zraku · intervju · Utrip mesta · šport

O zmotnih prepričanjih, povezanih z vadbo, smo se pogovarjali s priznanim osebnim trenerjem Danielom Jelovičem. Ta ima januarja vedno opravka s tistimi, ki verjamemo v mite o vadbi, in seveda s kopico tistih, ki so si zastavili nerealne novoletne zaobljube. Z njim smo izbrali nekaj najbolj zmotnih prepričanj, ki jih ima večina njegovih strank, ko se odločijo, da začnejo trenirati.

Če bi moral izbrati najpogostejši mit, v katerega verjamemo praktično vsi, ko se odločimo za trening v fitnesu, kateri bi bil?

Uh, tega je ogromno. Osnovna težava je v tem, da nas za fitnes kot zvrst športa nikoli niso vzgajali sistemsko – fitnesa se nismo učili v šoli. V najboljšem primeru smo ob vpisu v fitnes dobili slabo uro inštrukcij o osnovnih tehnikah, kar je seveda premalo. Fitnes kot tak ni le dvigovanje uteži, temveč je to celosten pristop in hkrati odločitev za »nov« način življenja. Prav zato bi moral biti v prav vseh segmentih, tudi pri prehrani in poznavanju lastnega metabolizma, vzpostavljen individualen pristop. A če bi res moral izpostaviti eno stvar, bi izpostavil kardio vadbo, ki je januarja na posebnem udaru in je vidim v fitnesih popolnoma preveč. Tudi zato, ker ta ne gradi mišic, posledično pa se ne zvišuje naravni nivo porabe kalorij našega metabolizma. Novopečene stranke imajo največkrat prav to prepričanje. Več znoja – manj maščobe. Kar ni vedno res. Druga zmota pa je, da so dva ali trije treningi na teden dovolj za viden rezultat. Načeloma so, a le če v življenju poskrbimo še za kopico drugih mikro sprememb, s katerimi spremenimo kulturo do lastnega telesa. Torej če več hodimo in se na splošno več gibljemo. Te stvari so včasih veliko pomembnejše od treninga.

Omenil si kulturo do lastnega telesa. Kaj si s tem mislil?

Starši so nam privzgojili navade, kot sta umivanje zob in striženje nohtov. Privzgojili so nam dobre navade. V družinah, kjer je »šport doma«, je ta del kulture, skrb za svoje telo je privzgojena od mladih nog. A če v takšnem duhu nisi bil vzgojen, si je to treba privzgojiti. Treba je vzpostaviti dobro navado ter s tem kulturo in odnos do lastnega telesa. Naše telo je vendarle le eno samo. Z njim bomo vse življenje, in zanj smo dolžni skrbeti. V končni fazi smo tudi zavoljo družbe, ki se izjemno hitro stara, dolžni ohranjati samega sebe v čim boljši formi. Pri tem si je treba postaviti prave cilje: realne in hkrati zdrave! Treningi morajo biti samoumevni, in ne obveznost.

Ko govoriš o ciljih – je pri teh veliko zmot?

Absolutno! Ko se prvič pogovarjamo, večina mojih strank vidi le en cilj, in to je njihova idealna ali »sanjska« teža. To nikakor ni pravi cilj. Idealna teža je prej posledica celovitega pristopa k vadbi. S svojimi strankami ne hujšam, temveč jim želim privzgojiti prave, zdrave navade, ki bodo dolgoročno vsekakor prinesle tudi želene rezultate, izražene v kilogramih. To je edini pravi pristop. Zato najprej spremljamo prehranjevalne navade in jih nato skupaj analiziramo s posebno aplikacijo ali napisanim prehranskim dnevnikom ter tako identificiramo kalorične bombe, ki se skrivajo v predalih praktično vsake kuhinje. Šele nato ob določeni količini vadbe jemo na pravi način, da telo spreminjamo in preoblikujemo čim bližje metaboličnemu optimumu. Cilj je optimalno telo in počutje, ne optimalna teža. Torej vse v pravih razmerjih. Načeloma na splošno nikoli ne spreminjam prehranjevalnih navad svojih strank, temveč jih poskušam razumeti in le prilagoditi – tako življenjskemu slogu kot vsem preostalim dejavnikom. Velikokrat stvari pač ni mogoče spremeniti z danes na jutri; to so zelo dolgoročni procesi. Hujšanje je popolnoma brezveze, s tem se nima smisla obremenjevati.

Veliko ljudi se boji, da bodo zaradi vadbe z utežmi postali preveč mišičasti, še zlasti ženske. Je to samo še en mit?

Vsakemu, ki tako misli, ponudim preprost eksperiment opazovanja ljudi, ki so na fitnesu, in njihovih telesnih karakteristik. Veliko jih praktično takoj ugotovi, da so tisti, ki premikajo težo, torej uteži, videti bolje in so vsekakor manj »zamaščeni« od tistih, ki načeloma izvajajo le kardio. Tega nikakor ne gre popolnoma posploševati, vendar je velikokrat tako. Večji odstotek mišične mase = večja potreba po energiji = manj maščobe. Formula je izjemno transparentna in logična. Ljudje, ki vadijo na napravah s težo, imajo torej praviloma lepše oblikovano telo. Je pa seveda vse odvisno od tisoč in enega dejavnika. Primarna je vsekakor genetika, mimo katere ne moreš. Treba se je tudi zavedati, da je težje graditi kakovostno mišično maso kot shujšati nekaj kilogramov. Strah, da boste preveč mišičasti, je torej popolnoma odveč.

Kako poteka delo s tabo kot osebnim trenerjem?

Primarna je analiza stanja moje stranke. Najbolj me zanima, kdo je. Zanima me, kakšno je njeno življenje nasploh, kakšne so vsakodnevne navade. Nobena moja stranka namreč ni samo stranka. Nato vselej opravim z eno izmed najnaprednejših meritev, s tako imenovanim bioscanom, ki analizira prav vse segmente telesa in s katerim s stranko najprej dobiva osnovno stanje in razmerja med maso, maščobo, metabolično porabo kalorij itd. To je osnova za merjenje rezultatov najinega dela v prihodnje. Ko po treh mesecih znova analizirava rezultate dela, je napredek viden ne le v kilogramih, temveč v vseh razmerjih v telesu. Mogoče je izguba teže le 3 kilograme, a generalni odstotek maščobe v telesu je manjši za 4 odstotke. To mi načeloma pomeni veliko več. Stranka namreč natančno vidi napredek v vseh segmentih. Vsekakor je to eden izmed temeljev. Kar pa najbolj šteje, je to, da se lahko spravijo v svoja stara oblačila. Velikokrat je potrebna tudi nova srajca, saj je stara premajhna v ramenih. To, kako se vidijo v ogledalu in kako se počutijo v svojem telesu, mi pomeni največ. Kilogram gor ali dol, samozavest je tisto, kar šteje. Temu sledijo analiziranje aktivnosti in prehranjevalnih navad ter mikro spremembe vsakodnevnih navad, ki jih je lažje uvesti kot neke generalne spremembe. Torej pravi odmerek zmernosti. Temu sledi program vadbe, ki je natančno določen za vsakega posameznika. Pomembno mi je namreč, da pri stranki odkrijem, kaj jo resnično veseli, in da ji to ponudim na pravi način. Zakaj bi nekdo delal vaje za trebušne mišice, če mu je to nepredstavljiv napor? Ponudim mu vaje, pri katerih trebušne mišice delajo sekundarno, in šele ko prideva do ustrezne stopnje, brez posebnega truda preklopiva na ozko usmerjene vaje za prav ta segment. Enak rezultat se lahko pri fitnesu doseže na več načinov, a je pri tem treba uporabljati glavo in poskušati razumeti stranko.

Katera je glavna funkcija osebnega trenerja?

Menim, da sem v tem, kar delam, uspešen zaradi ene ključne prednosti. Ni mi vseeno za sočloveka. Skozi moje oči je pravi trener nekdo, ki ne da samo nasveta in zgolj nekaj podrobnih podatkov, ampak nekdo, ki stranko prime za roko in jo pelje skozi proces. Nekdo, ki jo poskuša iz »danega potenciala« s posluhom in pravim pristopom pripeljati do pravih ciljev; ji pri tem svetovati kot profesionalec in ji spremeniti napačna prepričanja tako, da so zanjo dobra. Seveda je to nekdo, ki ti stoji ob strani tudi takrat, ko na plan pokuka »lenoba« oziroma opuščanje treningov. Takrat je pomembno biti tudi prijatelj – nekdo, ki zna slišati in razumeti. Ne govorim o fitnesu in hrani. Govorim o življenju. S svojimi naročniki gradim izključno odnose na dolgi rok. Iz teh se učimo vsi in z njimi rastemo. Sam vsako stranko vidim kot strokovni izziv, in to je prava pot.

Novoletne zaobljube? Največja zmota?

Novoletne zaobljube so popolnoma v redu. Ko jih začnemo postavljati, dojamemo in si priznamo, da je potrebna sprememba. In to zavedanje je že pol poti do uspeha. Težava je v tem, da smo preveč neučakani in da imamo velikokrat napačno vodenje. In tu je odgovornost trenerjev fitnesa izjemna. Količina ponovitev določene vaje ni vedno prava pot do uspeha; v to se mora sestaviti še vse drugo – pravo razumevanje in timsko delo! Nekoč sem prebral, da radi precenimo, kaj lahko dosežemo v enem letu. In podcenimo, kaj lahko dosežemo v 10 letih. Če povzamemo v slogu fitnesa: velikokrat precenimo, kaj lahko dosežemo v enem mesecu, kar nas zlahka demotivira, podcenjujemo pa proces in rezultate enega leta. Tega se je preprosto treba zavedati.


foto_scooter_live (2) Intervju: “Mi po 25 letih na odrih še vedno neznansko uživamo!” IMGP6249a Luka Grmovšek: “Letos jeseni bo po kraških kleteh prvič zarezala naša Burja.” cmt-190830-fuksi-foto_david_morales-HI_RES (1) Intervju: David Morales, novi ritmi starega mačka Donar 2 Primož Jeza: »Biti arhitekt med drugim pomeni biti tudi raziskovalec.« · ·