iStock_000003020599_Medium
V zraku · buzz buzz

Silvestrski ognjemet ima dolgo tradicijo. Vsako novo leto mesta kar tekmujejo med sabo, katero bo v nebo pognala večji arzenal pirotehničnih sredstev in na zvezdnatem parketu izvedlo boljšo barvno koreografijo. Kot popestritev praznovanj, proslav, obeležij in družabnih prireditev se ognjemet sicer uporablja že vse od 15. stoletja, v taki, le da bolj skromni obliki kot danes, pa od 18. stoletja.

Ko beseda nanese na silvestrski ognjemet, se zadnja leta ne iskri samo na nebu, pač pa tudi med ljudmi, saj ga ne spremlja več enodušna naklonjenost in občudovanje kot nekoč. Seveda si vsi radi spočijemo oči na njem, a tu je argument, da davkoplačevalski denar  poganjamo v ”luft”, in še močnejši, da gre za neznosen hrup, ki straši majhne otroke in živali. Uporaba je zato striktno določena in do pike natančno spisana v Zakonu o eksplozivnih in pirotehničnih sredstvih.

PREBERITE ŠE: Ognjemet iz perspektive ‘Drona’

A to že vse veste. In ker ognjemeti kljub nasprotovanju in ekonomski krizi ne bodo kar tako izginili, ne bo škodila kratka zgodovinska lekcija o njih. Ker lekcij o varnosti ste verjetno že naveličani. Toda zapomnite se, varnost je vedno na prvem mestu.

  • Ognjemet so v 7. stoletju iznašli Kitajci in Kitajska je še danes največja proizvajalka pirotehničnih sredstev.
  • Prve ognjemete so poganski narodi uporabljali za odganjanje zlih duhov ko se je zima prevešala v pomlad.
  • Za razliko od ZDA, ima Slovenija zelo strikten zakon glede pirotehničnih sredstev. Najdete ga v Uradnem listu (http://www.uradni-list.si/1/content?id=85931).
  • Rekord največjega ognjemeta na svetu si lasti Dubai. Za 6-minutni spektakel je bilo potrebnih več kot 10 mesecev načrtovanja in pol milijona pirotehničnih sredstev. Več o tem si lahko preberete v našem članku Rekord največjega ognjemeta odnesel Dubaj.
  • Fobija pred ognjemeti oz. petardami se imenuje pirotehnofobija. Glede na to, da gre za eksplozivna sredstva, je ta strah resničen in tako sploh ne gre le za fobijo.
  • Velika večina nesreč s pirotehničnimi sredstvi se pripeti mlajšim od 16. let (splošna statistika, ki ne velja samo za Slovenijo), kar je presenetljivo, glede na to, da pri nakupu skoraj povsod velja starostna omejitev. Pri nas se lahko tista, ki imajo več kot le učinek poka, prodajajo samo starejšim od 16. let (izdelki se razvrščeni glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa).
  • Večja verjetnost je, da bo ognjemet poškodoval gledalce, kot pa tiste z vžigalico oz. vžigalnikom v roki in iskre so drugi najpogostejši vzrok za poškodbe.
  • John Smith je bil prvi Američan, ki je sprožil ognjemet.
  • Različne barve ognjemeta so rezultat uporabe različne soli v pirotehnični mešanici. Tako natrijeva sol ustvari rumeno barvo, sol bakra modro in litijeva sol rdečo.
  • Prvi zapiski o ognjemetu segajo v leto 1486, ko naj bi popestrili poroko angleškega kralja Henrika VII.

Andrew Suryono Sony World Photography Awards 2015: Top 18 fotografij z natečaja qw3123 7 nesramno dragih daril, ki si jih lahko privoščijo samo bogati controversial-illustrations-gunsmithcat-luis-quiles-2-700 Umazana stran družbe – kontroverzne ilustracije Luisa Quilesa Pensive Curly Young Woman on Gray Background 7 stvari, ki jih lahko kontroliramo v življenju ·